Grožnje Franja Frančiča

Sreda, 10. april 2013

Danes je dan, ki mi ga je slovenski pisatelj Franjo Frančič postavil za rok, ko mu mora biti nakazan denar za  roman Capodistria – Laibach. Ker sem od njega zahteval popolno obračunsko dokumentacijo, mi je v mailu z dne 4.4.2013 ob 9.33 zagrozil tole:

 Počakal bom do  10.4. če nakazila za poslane račune ne bo, ker več NIMAM!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

potem pridem na Ministrstvo, meni je vseeno g.Jensterle, vseeno kaj se zgodi.

 

Čez nekaj minut (ob 9.49) mi je dal še vedeti, da ima nad sabo že tri sodišča – zaradi krivde ob prometni nesreči, napada na uradno osebo in zaradi povzročenih težkih poškodb.

Lepo vas propsim desetič, imam izvršbo zaradi krivde ob prometni nesreči, sem oddal na Ministrstvo, imam sodišče napad na uradno osebo , ( je na spletu FFrančič končal v lisicah ob goreči baraki!)

imam sodišče zaradi povzročenih težkih poškodb v samoobrambni lokal Šiška, september 2011, 

Istega dne sem na policijski postaji Ljubljana Center policistu Danijelu Stanojeviču podal prijavo zaradi Frančičevih groženj, kasneje pa me je poklical po telefonu in mi pojasnil, da ne bodo naredili nič, saj bi ga moral ovaditi. Ker mi je vmes tudi moj delodajalec dal vedeti, da moram ovadbo podati v svojem imenu, sem se odločil, da  zaenkrat o vsem skupaj najprej obvestim javnost. Frančič namreč po tem, ko sem zadevo predal tistim, na katere je signirana že od vsega začetka, grozi naprej. V mailu z dne 5.4.2013 ob 12.34 namreč piše:

vse se vrača, vse se plača gospod Jenšturle!

  • Share/Bookmark
Na vrh

Okus po pomarančah

Ponedeljek, 4. marec 2013
YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Po lanskem Corn Islandu je letos na vrsto prišel kolumbijski otok San Andres, ki je kulturno bližje omenjenemu nikaragovskemu otoku, kot kolumbijski celini. Tudi San Andres so namreč naselili črni priseljenci, ki so tja prišli iz Jamajke. Ti ljudje zato še danes govorijo angleško, čeprav jim vlada v Bogoti počasi in prefinjeno vsiljuje španščino.

Moje raziskovanje otoka se je začelo kar v njegovem središču, kjer sem imel to čast, da je zgornja skupina Orange Hill posebej zame uprizorila nastop, katerega delček je mogoče videti na zgornjih dveh posnetkih. Kolegica Dixie se je potrudila in zbrala te ljudske glasbenike v vasi Orange Hill. Skupina se po njej tudi imenuje. Nekoč so na Orange Hillu rasle pomaranče, ki so jih izvažali na celino. Danes pa otok živi predvsem od turizma in od prostocarinskega območja. Zadnji dan, tik pred odhodom, sem v roke dobil še posnetke skupine, ki so jih nekoč naredili za ploščo. V skupini so zbrani sorodniki iz vasi, ansambel pa deluje že več kot trideset let.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Prava karibska čorba

Ponedeljek, 8. oktober 2012
YouTube slika preogleda

Kali Boom in Papa Bantam sta dva nikaragovska glasbenika iz obmorskega mesta Bluefields. V kombinaciji z  DJ-jem Evanom Rhodesom iz ameriškega Detroita in pod imenom Run Dun Crew sta zdaj posnela tole odlično ploščo z imenom Money Tough. Run Down je tipična karibska čorba, ki zgleda takole:

Mogoče je bila zaradi tega osrednja promocija plošče v Managvi kar v restavraciji El Tercer Ojo, ki jo vodi  Glenda Castro in je bila tudi producentka plošče. Moja anekdota, povezana z iskanjem plošče, je še posebej zanimiva. Ko sem izvedel zanjo, sem pisal v restavracijo, nazaj pa so mi odgovorili v slovenščini. Izkazalo se je namreč, da je Glendina  sodelavka Linda Monzon pred časom živela v Sloveniji in se tu odlično naučila našega jezika. V nekem intervjuju, ki ga je dala v Nikaragvi, je omenila, da v slovenščini žal nimamo sočnih kletvic.

Plošča zasedbe Run Dun Crew sodi v nadaljevanje aktivnosti skupnosti imenovane Bluefields Sound System, kjer so doslej izdali že nekaj pomembnih plošč glasbenikov, ki delujejo na karibskem področju Nikaragve. Gre za  črnske skupnosti, ki v glavnem ustvarjajo v angleščini. Ti deli Nikaragve so bili zaradi težke dostopnosti dolga leta odrezani od centra države. Kali Boom in Papa Bantam pa sodita med mlajše glasbenike, ki zdaj bogato glasbeno tradicijo združujejo s sodobnimi zvoki in jo tako približujejo novim generacijam.

V glavnem. Prava poslastica za poslušanje.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Hladno, a ne hladnokrvno

Sobota, 29. september 2012

Končno!!! Več kot 20 let sem čakal na možnost, da greš lahko enostavno na bencinsko črpalko in si kupiš led za cubo libre, mojito, caipirinho in tako naprej. Prav navdušen sem bil, ko sem zvedel, da ga zdaj prodajajo na črpalkah OMV, verjetno pa tudi še kje drugje.

Ko sem živel v Argentini, je bilo kupovanje ledu na bencinskih črpalkah ali v trgovinah nekaj najbolj običajnega. V vsej Latinski Ameriki je tako. Slovenija se na srečo vse bolj “latinizira” in po salsi, mehiških restavracijah, telenovelah…. smo zdaj prišli še do ledu.

Moje veselje bi rad podkrepil z vrhunsko literaturo, zato je tukaj naslednji odlomek:

Ko je velikan odprl skrinjo, je zavel iz nje leden duh. V njej je bil en sam prosojen sklad in v njegovi notranjosti je bilo videti neskončno število iglic, kjer se je v mavričnih zvezdicah prelivala jasnina zarje. Ves zmeden, ker je vedel, da sta otroka pričakovala takojšnje pojasnilo, si je Jose Arcadio Buendia drznil zašepetati:

- To je največji diamant sveta.

- Ne, – je odvrnil cigan. – To je led.

Jose Arcadio Buendia, ki je preslišal njegove besede, je stegnil roko proti skladu ledu, toda cigan mu tega ni dovolil. “Še pet realov za dotik”, je rekel.  Jose Arcadio Buendia jih je plačal, položil roko na led in je ni odmaknil nekaj minut, medtem ko sta mu ob dotiku z misterijem napolnila srce strah in navdušenje. Ne da bi vedel kaj reči, je plačal še deset realov, da bi bila čudežnega doživetja deležna tudi otroka. Mali Jose Arcadio se ga ni maral dotakniti. Nasprotno pa je Aureliano stopil za korak naprej, iztegnil roko in jo še isti hip odmaknil. “Peče,” je vzkliknil prestrašeno. Toda oče se ni zmenil zanj. Pijan od čudeža, je tisti hip pozabil na napore lastnih ponesrečenih in vročičnih poskusov in na Melquiada, ki so ga vrgli za hrano sipam. Še enkrat je plačal pet realov in z roko na kosu ledu, kot bi izgovarjal prisego nad svetim pismom, vzkliknil:

- To je največji izum našega časa.

(Gabriel Garcia Marquez – Sto let samote, prevod Alenka Bole Vrabec)

  • Share/Bookmark
Na vrh

Mladinsko navdušilo na otvoritvi festivala

Torek, 11. september 2012
YouTube slika preogleda

S takim aplavzom je publika na 37. mednarodnem gledališkem festivalu nagradila Ivana Peternelja in Blaža Šefa, ko sta s predstavo Amado Mio odprla letošnji festival. Na njem so se doslej iz Slovenije predstavili Lutkovno gledališče Ljubljana, Mini teater in Prešernovo gledališče iz Kranja. Slovensko mladinsko gledališče je, tako kot vedno, tudi tokrat navduševalo. Igralca sta aplavz požela tudi za tale neformalni in nepredvideni nastop po koncu gostovanja v venezuelskem narodnem parku Mochima.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Na vrh

Mladinsko odpira festival

Ponedeljek, 3. september 2012

Takole zgleda plakat 37. mednarodnega gledališkega festivala v venezuelskih mestih Barcelona in Puerto La Cruz, ki ga bomo v petek odprli Slovenci. Po protokolarnem delu namreč sledi uprizoritev predstave Amado Mio v režiji Ivana Peternelja in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.

Že lani so z njo navdušili publiko na festivalu v Čilu, zdaj pa gredo osvajat še Venezuelce. Na tem festivalu so se doslej iz Slovenije predstavili Lutkovno gledališče iz Ljubljane, Mini teater in Prešernovo gledališče iz Kranja. Ob Slovencih bodo letos iz tujine nastopila še gledališča iz Argentine, Brazilije, Kube, Spanije, Portugalske in Italije. Poleg njih pa še 18 venezuelskih skupin.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Porno lutke iz Kolumbije

Torek, 14. avgust 2012
YouTube slika preogleda

Tole bo brez dvoma najbolj polemična predstava letošnjega festivala Lutke 2012. Člani kolumbijske gledališke skupine Adentro Producciones iz Medellina bodo predstavo Porno lutke v okviru festivala Lutke 2012 v četrtek, 13. septembra, ob 22. uri, najprej uprizorili v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, potem pa jo bodo v petek, 14. septembra , ponovili še v kranjskem Prešernovem gledališču.

Zgoraj za poslastico objavljam nekaj odlomkov. S predstavo je že zdaj povezana zanimiva zgodba. Ko so se lutkarji dogovarjali, da bi po Sloveniji gostovali še na Hrvaškem, jim je hrvaška pošta vrnila promocijski material, ker je ocenila, da gre za pornografijo. V Slovenijo pa prihajajo s finančno podporo Ministrstva za kulturo Kolumbije.

Ministerio de Cultura

  • Share/Bookmark
Na vrh

Gneča na nebeški poti

Četrtek, 9. avgust 2012
YouTube slika preogleda

Ko sem včeraj zapisal, da se mi blog spreminja v nekakšen nekrološki medij, nisem niti pomislil, da ga bom moral že danes nadaljevati v tej smeri. V Nebesih postaja vse bolj zabavno in veselo. Tja je od včeraj na poti še Jairo Varela, ustanovitelj legendarne kolumbijske skupine Grupo Niche. Leta 1995 so ga zaprli, ker naj bi sodeloval v trogovini z drogo. V zaporu je preživel štiri leta, potem pa se je vrnil na odre.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Tudi Llorona je odšla

Sreda, 8. avgust 2012

Pred časom mi je nek prijatelj mimogrede navrgel, da moj blog vse bolj spominja na objavljanje osmrtnic. Čisto prav ima, ampak kaj morem, če  mi v Latinski Ameriki kar po tekočem traku v nebo odnaša ljudi, ki so mi neizmerno ljubi. Po Carlosu Fuentesu smo zdaj ostali še brez Chavele Vargas (1919 – 2012), ki so ji tri njene naslednice Lila Downs, Eugenia Leon in Tania Libertad na Trgu Garibaldi v Ciudad de Mexicu ob krsti takole zapele eno njenih najljubših pesmi.

YouTube slika preogleda

Tako je v zadnjih letih Llorono izvajala Chavela Vargas.

YouTube slika preogleda

S poslovitvenega nastopa v mehiški prestolnici je nastala tudi tale čudovita fotografija mehiške fotografinje Rotmi Enciso.

Foto: Rotmi Enciso

  • Share/Bookmark
Na vrh

Vrnitev na Samos

Ponedeljek, 23. julij 2012

Leta 1996 smo ga obiskali prvič in se nato nanj osem let zapored vračali. Potem smo za nekaj let pozornost preusmerili še na druge grške otoke in se letos ponovno vrnili. Samos je vsekakor eden najlepših in najprijetnejših grških otokov, meni ljub tudi zato, ker je poleti nanj tako enostavno priti. Intelekta je edina slovenska agencija, ki ga ponuja v svojih počitniških katalogih. V treh urah si praktično lahko že na plaži. Seveda, če greš v enega od hotelov na plaži Potokaki -  Hydrele ali Arethousa, ki sta v neposredni bližini letališča in od koder lahko občuduješ vzletanje in pristajanje letal. Ker jih ni veliko, hrup ni moteč. Tudi letos sta  dva mopeda čakala že pri prihodu in bila nato z nami vseh 14 dni. V vseh letih sem otok dobro prevozil in prišel do ugotovitve, da je najlepše morje vseeno kar pred vrati hotela.

Tudi tale plaža Potami, ki smo jo obiskali na koncu Intelektinega izleta po otoku, ni bila slaba:

Izlet se je končal v čudoviti vasici Kokkari, kjer smo se spoprijateljili z lastnikoma prijetne gostilne La Casa, ki jo vodita simpatična Nataša in Georgios. Nataša se je rodila na Braču in odraščala v Zemunu, Georgios pa je študiral v Beogradu in se odlično naučil srbsko. Hrana v La Casi je odlična, baklave pa sploh nepozabne.

V vseh teh letih odkar smo Grčijo zamenjali za nekdanje hrvaško morje, se ne morem spomniti ene same slabe izkušnje. Ljudje so še kar prijazni in veseli vsakega turista. Tudi Intelektini vodiči so profesionalci in dobri poznavalci tamkajšnjega okolja. Kriza se letos pozna po tem, da je predvsem manj domačih turistov.

Seveda se mi že zdaj toži po odlični prehrani, ki jo bom pogrešal vse leto. Tole je nekaj utrinkov.

Tole je pa res pravo “tihožitje”. Fotografija je nastala v vasici Spatharei v hribih, ki je znana po tem, da v njej živi največ stoletnikov. V knjigah piše, da sta leta 1829 v vasi živ eli dve ženski. Grammatiki je imela 130 let in 90-letnega sina. Druga ženska Maria pa naj bi dočakala kar 160 let.  Imela je toliko potomcev in tako razvejano družino, da so se že za časa njenega življenja lahko poročali med seboj. Ob vsakem obisku Samosa sem hodil tja gor. Letos sem na žalost ugotovil, da je stara gostilna na osrednjem trgu že zaprta. Predvidevam, da je lastnica, ki je imela že v devetdesetih letih častitljivo starost, vmes umrla.  Zdaj na trgu deluje samo še ena gostilna, v kateri pa ti ouzo vseeno postrežejo na tak način.

  • Share/Bookmark
Na vrh