Trikrat Jim

Petek, 22. januar 2021

Ob digitaliziranju starih negativov so mi v roke prišle tudi te fotografije. Julija letos bo minilo 50 let od smrti Jima Morrisona. Na njegov grob v Parizu sem romal trikrat. Leta 1980, 1983 in 2009. Vsakič je bil drugačen. Prvič je bil popolnoma zanemarjen, a ga ni bilo mogoče zgrešiti, saj so do njega po pokopališču Pere Lachaise vodili grafiti, okolica groba pa je bila tako popisana, da je bilo vsem jasno, kje je pokopan Morrison. Potem mu je nek hrvaški navdušenec postavil kip, ki ga lahko vidimo na tretji sliki, a so ga kmalu za tem ukradli. Nazadnje, leta 2009, do groba že ni bilo mogoče priti. Mrtvega Jima je varovala jeklena ograja.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Leon Trocki – 80 let od njegove smrti

Četrtek, 15. oktober 2020

Avgusta letos je minilo 80 let od smrti Leona Trockega. Nekoč sem se ogromno ukvarjal z njim, saj mi je bil še posebej všeč kot disident znotraj sovjetske revolucije. Predvsem pa kot poraženec v bitki za Leninovo dediščino, po kateri se je za Sovjetsko zvezo začelo mračno obdobje stalinizma. Nekaj teh vplivov je zašlo tudi k nam. Predvsem na Goli otok, pa tudi v tako imenovanih dachauskih procesih jih je zaznati. Trocki mi je bil blizu tudi zato, ker je bil povezan z Diegom Rivero, Frido Kahlo in Andrejem Bretonom, ampak tudi on ima madeže. Ko smo bili pred mnogimi leti s Tomažem Pandurjem in njegovo predstavo Hamlet na gostovanju v Sankt Petersburgu, sem šel v Kronštadt, da bi videl mesto, na katerem je Trocki zatrl anarhistični upor. Upornikom je tedaj zagrozil: “Predajte se, ali pa vas pobijemo kot zajce”. Ker se niso predali, so to tudi res storili.

Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sem prvič obiskal Mehiko in v Coyoacanu obiskal tudi hišo, kjer so ga ubili, na vrtu pa se takole postavil pred njegov grob.

  • Share/Bookmark
Na vrh

50 let brez Jimija

Četrtek, 17. september 2020

Jutri bo minilo 50 let od smrti Jimija Hendrixa. Tole je ena njegovih zadnjih slik – s koncerta s skupino Eric  Burdon and War (17. 9. 1970). V noči pred smrtjo je Hendrix kot posebni gost nastopil s skupino Eric Burdon and War v londonskem klubu Ronnie Scott. Eric Burdon je v spominih na ta nastop med drugim dejal, da je njihov kitarist Howard Scott tedaj odigral najboljši solo v karieri, saj se je moral dokazati pred genijem. Hendrix je igral pri skladbah Mother Earth in Tobacco Road, potem pa odšel z odra, saj so mu dali vedeti, da to noč pač ni on zvezda večera.
Dolga leta me je zanimalo, kako je zgledal ta nastop. Pred leti se je na moje začudenje skoraj ves koncert pojavil na internetu in zdaj ga imam v obliki dveh CD-jev tudi že doma. Tole je nekaj za pokušino.YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
Na vrh

Branka Sušnik spet v Medvodah

Četrtek, 9. julij 2020

Po tem, ko so se ji na najrazličnejše načine oddolžili že v Paragvaju, je svoje končno storila tudi Slovenija. Od prejšnjega petka naprej je v Medvodah, kjer se je rodila, postavljena spominska plošča dr. Branislave Sušnik, po njej pa so poimenovali tudi park v mestu. V Medvode je samo zaradi tega z Dunaja prišel paragvajski veleposlanik dr. Juan Francisco Facetti, ki je slovensko antropologinjo tudi osebno poznal. Tudi sam sem imel leta 1992 priložnost, da se z njo srečam v etnološkem muzeju dr. Andres Barbero, ki ga je vodila.

Dr. Branislava Sušnik je vsekakor ena najpomembnejših slovenskih znanstvenic, ki se je po vojni umaknila najprej v Buenos Aires, nato pa v sosednji Paragvaj in tam postavila temelje njihove etnologije.

Veleposlanik dr. Juan Francisco Facetti v Medvodah

Leta 1992 sem ji osebno izročil pismo tedanjega ministra za kulturo Boruta Šukljeta, v katerem se ji je zahvalil za njeno dragoceno delo na področju znanosti. Nazaj pa sem prišel s tem njenim posvetilom v knjigi:

  • Share/Bookmark
Na vrh

V spomin na Davida

Sreda, 4. marec 2020

V osemdesetih letih sva bila skupaj v novinarstvu. Srečevala sva se na hodnikih časopisa Delo, v stavbi “črne vdove”, ki so jo nekoč ob časopisu zasedale še vse njegove edicije, poleg tega pa so imeli svoje prostore v njej tudi nekateri tuji dopisniki. David Tasić je tedaj pisal za medije v drugih jugoslovanskih republikah, zato smo bili veliko skupaj. Zelo močan spomin je na neko nedeljo, ko smo se ob dežurstvu skupaj dobili David, Tomaž Gorenc in jaz, saj je Tomaž že nekaj dni za tem, na vsesplošno presenečenje, storil samomor. Potem sem jaz odšel v Argentino, David pa je pristal v slavni četverici. Med procesom proti njim me ni bilo v Sloveniji, spremljal sem ga iz Buenos Airesa in tam pomagal po svojim močeh, predvsem s širjenjem informacij med tamkajšnjo javnostjo.

Po moji vrnitvi sva se spet zbližala. Najprej zato, ker je ponatisnil znamenito Črno mašo dr. Tineta Debeljaka, potem pa še njegov Poljub. Najino najbolj intenzivno sodelovanje pa je bila organizacija simpozija o dr. Tinetu Debeljaku v Škofji Loki, na katerega sva uspela pripeljati cvet slovenske literature. Sama sva naredila simpozij, ki ga običajno razne inštitucije z vsem strokovnim štabom delajo po več mesecev. Poleg tega je David referate nato izdal še v zborniku. Tudi zaradi tega simpozija me je nato v novo službo povabil dr. Andrej Capuder in tu sem še zdaj.

Zgornja fotografija je iz začetka devetdesetih let. V teh dneh sem jo našel čisto slučajno. Ob Davidovi smrti sem slišal, da bo pogreb v družinskem krogu, zato se od njega nisem mogel posloviti. Tudi informacije o tem, da so vendarle organizirali neka srečanja v spomin in celo mašo, so do mene prišle prepozno.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Umrl je Ernesto Cardenal

Ponedeljek, 2. marec 2020

Včeraj je umrl eden največjih pesnikov sodobnega sveta, a do tega trenutka slovenski mediji te novice še niso delili. Leta 2014 smo imeli Ernesta Cardenala priložnost poslušati v Cankarjevem domu. Januarja letos je napolnil 95 let, zdaj pa se je dokončno poslovil od nas. Gre za pesnika, ki je s svojo literaturo in tudi družbenim življenjem pomembno zaznamoval svet. Bil je med tvorci teologije osvoboditve, med revolucionarji nikaragovske revolucije in nazadnje med kritiki aktualne oblasti v Nikaragvi, ki jo vodita nekdanji vodja revolucije Daniel Ortega in njegova žena Rosario Murillo. Oba sta že zdavnaj pokopala ideale revolucije in nekdanji moralni kapital spremenila v čisto pravega.

Če bi zgubil tebe, bi bila oba izgubljena.

Jaz zato, ker si ti to, kar sem najbolj ljubil,

in ti zato, ker sem jaz to, kar si najbolj ljubila.

A od naju si ti izgubila več kot jaz,

saj jaz lahko ljubim druge, tako kot sem ljubil tebe,

a tebe ne bodo ljubili tako, kot sem te ljubil jaz.

  • Share/Bookmark
Na vrh

95 let Ernesta Cardenala

Ponedeljek, 20. januar 2020

Na današnji dan Ernesto Cardenal, eden največjih še živečih pesnikov na svetu, praznuje častitljivih 95 let. Naj mu zdravje služi še naprej. Imel sem to srečo, da sem ga spoznal v Nikaragvi in nato tudi pripeljal v Slovenijo.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Bianca v Santiagu de Chile

Četrtek, 21. november 2019

Česa vsega se ne najde! Ob digitaliziranju starih diapozitivov sem naletel tudi na ti dve fotografiji Biance Jagger. Slikal sem jo oktobra leta 1988 v Santiagu de Chile, ko sem kot dopisnik Dela in Tanjuga spremljal plebiscit, na katerem se je končala čilska diktatura. Bianca Jagger pa je tja prišla v opazovalni misiji Organizacije ameriških držav. Mnogo let kasneje sem spoznal njeno prijateljico nikaragovsko pisateljico Giocondo Belli, ki mi je med drugim potrdila zanimivo anekdoto iz časa nikaragovske revolucije. Bianca je namreč po rodu iz Nikaragve in sandinisti so ji čisto resno predlagali, da se jim pusti ugrabiti, potem pa bi od Micka Jaggerja zahtevali odkupnino. A je na koncu vse skupaj ostalo le pri tej zanimivi ponudbi.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Moj greh

Ponedeljek, 8. julij 2019

Priznam. Grešim. Od nekdaj. Zdaj, ko sem v službi odgovoren za slovenski jezik, pa še sploh. Moj greh je povezan s tole izjavo Dejana Židana, predsednika Državnega zbora in tudi stranke Socialnih demokratov:
“Vsako branje tuje knjige, ko bi lahko prebiral knjigo, ki je v slovenščini, vsak pogovor, ko ne uporabiš pristne in klene slovenske besede, ogroža naš obstoj kot naroda. ” Gre za izjavo, ki jo je izrekel na XVIII. vseslovenskem srečanju v Državnem zboru.

Moj greh je seveda v tem, da je večina knjig, ki jih v glavnem preberem na vlaku med Kranjem in Ljubljano, v španskem jeziku. Pravkar sem tako končal najnovejši, še topel, roman čilske pisateljice Isabel Allende Largo pétalo de mar, zdaj pa komaj čakam, da mi poštar prinese naročen roman venezuelskega pisatelja Rodriga Blanca Calderóna, ki je seveda v španščini, ampak njegov naslov je The Night. Zanj je avtor pred kratkim dobil prestižno literarno nagrado Mario Vargas Llosa.

Morda bi veljalo razmisliti, da se socialni demokrati čim prej združijo s krščanskimi demokrati, ali pa kar prevzamejo njihovo stranko, saj Dejan Židan s svojimi stališči nadgrajuje najbolj ortodoksne konservativne vrednote, ki jih celo pri sodobnih krščanskih demokratih skorajda ne opazimo več. O tem, da je SD pravna naslednica nekdanje Zveze komunistov in njenega internacionalizma, seveda nima smisla razpredati.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Pet let samote

Sreda, 27. marec 2019

Vest o smrti Gabriela Garcie Marqueza me je doletela ravno med gostovanjem predstave Gola v Peruju. Iz sosednje sobe mi jo je sporočil Alen Jelen, ki jo je slišal po televiziji. Dne 17. aprila bo minilo pet let odkar očeta magičnega realizma ni več med nami. Imel sem to čast in srečo, da sem se leta 2007 v mehiški prestolnici več kot uro lahko na samem pogovarjal z njim. Letos se je zato ob obisku kolumbijske Cartagene spodobilo, da grem še na njegov grob, potem pa še pred eno od njegovih hiš, ki jih je imel na različnih koncih sveta. Zanje je značilno, da imajo vse enake razporeditve prostorov in opremo, saj se je v vsaki od njih vedno hotel počutiti doma.

  • Share/Bookmark
Na vrh