Kultura v temnih rudarskih jarkih

Ponedeljek, 11. april 2016

V odličnem intervjuju, ki ga je Vesna Milek naredila s kolumbijskim prostovoljcem Camilom Bonillo (Delo, Sobotna priloga, 9. 4. 2016), je slednji, ki je dolgo delal v organizaciji Zdravniki brez meja, dejal: “Šest let sem bil tam, gledal sem, kako so mnogi zdravniki predano reševali številna življenja, a zelo jasno sem videl tudi način delovanja te organizacije, ki je v celoti neokolonialističen. Videl sem, da so uporabljali še neregistrirana zdravila in jih preizkušali na ljudeh in otrocih. Zdravniki brez meja kupujejo zdravila od farmacevtskih multinacionalk, ta pa na podlagi njihovih priporočil dosežejo, da države po svetu hitreje sprejmejo nova zdravila, ki so sicer še v eksperimentalni fazi. Vsako priporočilo določenega zdravila organizacije Zdravniki brez meja ime neposredne posledice na stanje deleža multinacionalk na borzi.”

Naravne katastrofe so ob vsej svoji tragiki tudi priložnost za zaslužek in zgornji primer ni osamljen. Pred leti smo imeli  v Sloveniji zanimivo afero z Rdečim križem, ko je njegov tedanji vodstveni kader najprej razmišljal o tem, kako čim bolj oplemenititi denar, šele potem pa o humanitarni pomoči. Zdaj  je v zraku nekaj, za kar si želimo, da se ne spremeni v katastrofo. Po poročanju  medijev so lahko prebivalci Idrije  upravičeno zaskrbljeni, saj naj bi ob najbolj črnem scenariju zaradi nastalih razmer lahko prišlo celo do potopitve mesta. Za preprečitev katastrofe so seveda potrebna sredstva in to nikakor ne majhna. Malih in velikih poslov bo pri reševanju na pretek in zato so verjetno naši dobičkarji razmišljali o tem, da je dobro biti že zdaj zraven. In ti dobičkarji so morali biti predvsem s področja kulture. Le kako si drugače razlagati čudno dejstvo, da je prejšnja vlada za ključno ministrstvo, ki naj bi  reševalo rudnik v Idriji, določilo ministrstvo za kulturo, čeprav je kulture tam zelo malo.

Že septembra 2013 je tedanji gospodarski minister Stanko Stepišnik povedal, da denarja za vzdrževanje rudnika živega srebra z rebalansom proračuna za leto 2014 ne bo. In nato se je začela zgodba vse bolj zapletati, do današnjih dni, ko tudi predsednik vlade Miro Cerar vztraja na tem, da je za reševanje rudnika najprej zadolženo kulturno ministrstvo.

Mitja Rotovnik, nekdanji direktor Cankarjevega doma, je v pismih bralcev v Delu (9.4.2016) zapisal: “Zagotavljanje plač rudarjem, odvodnavanje podzemnih kotanj in monitoring zaprtih rudnikov nima niti približne zveze s financiranjem javnega interesa za kulturo in umetnost. ” V tem ima čisto prav. Ima pa primer veliko zvez tudi s političnim obračunavanjem in to ne glede na ceno, ki bi jo za to lahko plačali prebivalci Idrije.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 11. April, 2016 ob 10:18 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !