Arhiv za September, 2012

Hladno, a ne hladnokrvno

Sobota, 29. september 2012

Končno!!! Več kot 20 let sem čakal na možnost, da greš lahko enostavno na bencinsko črpalko in si kupiš led za cubo libre, mojito, caipirinho in tako naprej. Prav navdušen sem bil, ko sem zvedel, da ga zdaj prodajajo na črpalkah OMV, verjetno pa tudi še kje drugje.

Ko sem živel v Argentini, je bilo kupovanje ledu na bencinskih črpalkah ali v trgovinah nekaj najbolj običajnega. V vsej Latinski Ameriki je tako. Slovenija se na srečo vse bolj “latinizira” in po salsi, mehiških restavracijah, telenovelah…. smo zdaj prišli še do ledu.

Moje veselje bi rad podkrepil z vrhunsko literaturo, zato je tukaj naslednji odlomek:

Ko je velikan odprl skrinjo, je zavel iz nje leden duh. V njej je bil en sam prosojen sklad in v njegovi notranjosti je bilo videti neskončno število iglic, kjer se je v mavričnih zvezdicah prelivala jasnina zarje. Ves zmeden, ker je vedel, da sta otroka pričakovala takojšnje pojasnilo, si je Jose Arcadio Buendia drznil zašepetati:

- To je največji diamant sveta.

- Ne, – je odvrnil cigan. – To je led.

Jose Arcadio Buendia, ki je preslišal njegove besede, je stegnil roko proti skladu ledu, toda cigan mu tega ni dovolil. “Še pet realov za dotik”, je rekel.  Jose Arcadio Buendia jih je plačal, položil roko na led in je ni odmaknil nekaj minut, medtem ko sta mu ob dotiku z misterijem napolnila srce strah in navdušenje. Ne da bi vedel kaj reči, je plačal še deset realov, da bi bila čudežnega doživetja deležna tudi otroka. Mali Jose Arcadio se ga ni maral dotakniti. Nasprotno pa je Aureliano stopil za korak naprej, iztegnil roko in jo še isti hip odmaknil. “Peče,” je vzkliknil prestrašeno. Toda oče se ni zmenil zanj. Pijan od čudeža, je tisti hip pozabil na napore lastnih ponesrečenih in vročičnih poskusov in na Melquiada, ki so ga vrgli za hrano sipam. Še enkrat je plačal pet realov in z roko na kosu ledu, kot bi izgovarjal prisego nad svetim pismom, vzkliknil:

- To je največji izum našega časa.

(Gabriel Garcia Marquez – Sto let samote, prevod Alenka Bole Vrabec)

  • Share/Bookmark

Mladinsko navdušilo na otvoritvi festivala

Torek, 11. september 2012
YouTube slika preogleda

S takim aplavzom je publika na 37. mednarodnem gledališkem festivalu nagradila Ivana Peternelja in Blaža Šefa, ko sta s predstavo Amado Mio odprla letošnji festival. Na njem so se doslej iz Slovenije predstavili Lutkovno gledališče Ljubljana, Mini teater in Prešernovo gledališče iz Kranja. Slovensko mladinsko gledališče je, tako kot vedno, tudi tokrat navduševalo. Igralca sta aplavz požela tudi za tale neformalni in nepredvideni nastop po koncu gostovanja v venezuelskem narodnem parku Mochima.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Mladinsko odpira festival

Ponedeljek, 3. september 2012

Takole zgleda plakat 37. mednarodnega gledališkega festivala v venezuelskih mestih Barcelona in Puerto La Cruz, ki ga bomo v petek odprli Slovenci. Po protokolarnem delu namreč sledi uprizoritev predstave Amado Mio v režiji Ivana Peternelja in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.

Že lani so z njo navdušili publiko na festivalu v Čilu, zdaj pa gredo osvajat še Venezuelce. Na tem festivalu so se doslej iz Slovenije predstavili Lutkovno gledališče iz Ljubljane, Mini teater in Prešernovo gledališče iz Kranja. Ob Slovencih bodo letos iz tujine nastopila še gledališča iz Argentine, Brazilije, Kube, Spanije, Portugalske in Italije. Poleg njih pa še 18 venezuelskih skupin.

  • Share/Bookmark