Vrnitev na Samos

Ponedeljek, 23. julij 2012

Leta 1996 smo ga obiskali prvič in se nato nanj osem let zapored vračali. Potem smo za nekaj let pozornost preusmerili še na druge grške otoke in se letos ponovno vrnili. Samos je vsekakor eden najlepših in najprijetnejših grških otokov, meni ljub tudi zato, ker je poleti nanj tako enostavno priti. Intelekta je edina slovenska agencija, ki ga ponuja v svojih počitniških katalogih. V treh urah si praktično lahko že na plaži. Seveda, če greš v enega od hotelov na plaži Potokaki -  Hydrele ali Arethousa, ki sta v neposredni bližini letališča in od koder lahko občuduješ vzletanje in pristajanje letal. Ker jih ni veliko, hrup ni moteč. Tudi letos sta  dva mopeda čakala že pri prihodu in bila nato z nami vseh 14 dni. V vseh letih sem otok dobro prevozil in prišel do ugotovitve, da je najlepše morje vseeno kar pred vrati hotela.

Tudi tale plaža Potami, ki smo jo obiskali na koncu Intelektinega izleta po otoku, ni bila slaba:

Izlet se je končal v čudoviti vasici Kokkari, kjer smo se spoprijateljili z lastnikoma prijetne gostilne La Casa, ki jo vodita simpatična Nataša in Georgios. Nataša se je rodila na Braču in odraščala v Zemunu, Georgios pa je študiral v Beogradu in se odlično naučil srbsko. Hrana v La Casi je odlična, baklave pa sploh nepozabne.

V vseh teh letih odkar smo Grčijo zamenjali za nekdanje hrvaško morje, se ne morem spomniti ene same slabe izkušnje. Ljudje so še kar prijazni in veseli vsakega turista. Tudi Intelektini vodiči so profesionalci in dobri poznavalci tamkajšnjega okolja. Kriza se letos pozna po tem, da je predvsem manj domačih turistov.

Seveda se mi že zdaj toži po odlični prehrani, ki jo bom pogrešal vse leto. Tole je nekaj utrinkov.

Tole je pa res pravo “tihožitje”. Fotografija je nastala v vasici Spatharei v hribih, ki je znana po tem, da v njej živi največ stoletnikov. V knjigah piše, da sta leta 1829 v vasi živ eli dve ženski. Grammatiki je imela 130 let in 90-letnega sina. Druga ženska Maria pa naj bi dočakala kar 160 let.  Imela je toliko potomcev in tako razvejano družino, da so se že za časa njenega življenja lahko poročali med seboj. Ob vsakem obisku Samosa sem hodil tja gor. Letos sem na žalost ugotovil, da je stara gostilna na osrednjem trgu že zaprta. Predvidevam, da je lastnica, ki je imela že v devetdesetih letih častitljivo starost, vmes umrla.  Zdaj na trgu deluje samo še ena gostilna, v kateri pa ti ouzo vseeno postrežejo na tak način.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 23. Julij, 2012 ob 18:30 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

2 komentarjev na “Vrnitev na Samos”

  1. Rado Rado pravi:

    Vsekakor politično korekten prispevek!
    5!

  2. mojcej pravi:

    OOO, Samos!!!
    OOO, Samos!!!
    Sicer sva bila tam “samo” dvakrat in to pred 13 in 14 leti; a vseeno; zaljubila sva se v ta otok.
    Tam nekje nad Marathokamposom (ali samo Kamposom?) (blizu Pitagorove jame) naju je nek kmet, iz osamljene hiške, postregel in sprejel, kot bi bila njegova najljubša prijatelja. Midva sva nala par besed grško, in samo svoj jezik.
    Pa smo se takoj ujeli. In celo zaplesali. Ne moreš verjet.
    ..
    Ja, lep je, Samos! :-)
    Sva ga tudi midva na skuterčku “obdelala”.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !