Problemi s svobodo
Četrtek, 10. september 2009
Prepoznate svobodo na zgornjih slikah? Seveda ne, ker je ni več. Revolucije se nekaj še vidi, svobode pa res ne. Gre za kranjski Slovenski trg, med Gimnazijo in Delavskim domom, z znamenitimi Dolinarjevimi kipi, zaradi katerih smo v osemdesetih letih povzročili simpatično afero. V nekem tekstu, objavljenem v Gorenjskem glasu, sem se samo vprašal, če nas mogoče Dolinarjev socrealizem vendarle ne duši preveč, kolega Zoran Smiljanić pa je zraven narisal strip o kipih. Strip se konča tako, da socrealistične figure izginejo. Ostanejo samo podstavki. To je bilo dovolj, da nas je vse skupaj partija obtožila rušenja revolucije. V tisti medijski aferi se je nato v praksi pokazala resničnost ljudskega reka, ki pravi: “Bolj ko mešaš drek, bolj smrdi”. Starejši Kranjčani so nas namreč v medijski polemiki spomnili na to, da se je tedanji Trg revolucije do druge svetovne vojne imenoval Trg svobode, pa tudi to, da je Lojze Dolinar osnutke kipov najprej naredil za kralja, ker pa mu je naročnik nepričakovano pobegnil iz Jugoslavije, jih je nato malo predelane prodal komunistom.
Zgodovina se stalno ponavlja. Pred dnevi so na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah odkrili skulpturo akademskega slikarja in kiparja Vasilija Četkoviča Vaska z naslovom Ženska na konju. Za postavitev tri metre visokega konja pa so morali najprej odstraniti fontano akademskega kiparja Franca Purga iz leta 1987, ki jo je umetnik imenoval Spomenik svobode. V Kranju smo namesto svobode dobili vsaj revolucijo, v Slovenskih Konjicah pa le konja. Delov novinar Brane Piano, ki je o tem objavil zanimivo kozerijo (Delo, 9.9.2009), ima zanimivo razlago za zamenjavo svobode s konjem: “Eni pravijo, da zato, ker ima svoboda visoko ceno, saj jo je treba ves čas negovati in vzdrževati, na drugi strani pa se podarjenemu konju pač ne gleda v zobe.”
Objavljeno v Četrtek, 10. September, 2009 ob 17:32 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
11. September 2009 ob 09:50
Resno dvomim da je bil konj podarjen
11. September 2009 ob 14:43
No, tretjo skulpturo “pri trdih joških” bi pa lahko vidno bolj poudaril. So vsaj enako pomembni kot “Svoboda” in enako usodni kot “revolicija”.
14. September 2009 ob 10:52
Hja, tole na nek način potrjuje nadvse žalostni dejstvi:
1. Da smo svobodo že skoraj povsem izgubili (kolikor smo je sploh imeli), revolucijo pa še počasi a vztrajno izganjamo. Le kaj nam bo preostalo, ko bomo naposled ostali brez obojega?
2. Da imajo vsi ti velelepi in velepomembni kipi v vseh obdobjih predvsem materialno vrednost za izbranega ustvarjalca in morebiti še politično za naročnika, ki z novim kipom marsikdaj izrine kakšno neželeno staro obeležje.
Saj ne rečem, da se za nabavami veličastnih palm, dragih kamnitih tlakovcev, marmornih klopi, pestre razsvetljave itn. ne skrivajo kakšni prijateljsko-denarni interesi. A ta urbana oprema pač ne premore posebne simbolične/ideološke sporočilnosti, zato lahko obstane tudi ob zamenjavi oblasti/režima/ideologije/okupatorja. Če ni izbrana tako (slabo), da jo je treba po nekaj letih že zamenjati…
14. September 2009 ob 19:03
Ja, mesto Kranj ima še vedno socialistično navlako kot zgodovinsko grotesko, ki sicer ne paše nikamor in v posmeh vojnim dogodkom leta 92 še vedno razdvaja narod. Pravzaprav si vedno predstavljam, kam bi zmetal to kričeče mrtvo železje, ki pa ima vseeno neko umetniško vrednost, a pred gimnazijski trg v nobenem primeru ne paše. Potlačil bi ga na primer v arkade na Jelenovem klancu, kjer bi lahko držali skale na katerih stoji mesto. Tako bi ponovno postalo mesto – zmagovalec, odeto v tančico pravljic, katerim nihče več ne verjame, pa še slovenski trg bi lahko malo pozelenili. Blablabla, spet moje bluzenje, ko razmišljam, kam bi pospravil kranjsko revolucionarno železje