Novi kulti osebnosti
Nedelja, 14. junij 2009Gregor Golobič je s svojo odločitvijo, ki je bila precej pričakovana, verjetno pozabil, da se ne igra le z volilci, ampak predvsem s slovenskimi novinarji. Oni so bili namreč tisti, ki so ga zelo konkretno povprašali o njegovem premoženju in njim je gledal v oči ter lagal. Volilci bodo do prihodnjih volitev najbrž na njegov greh pozabili, niti slučajno pa ne novinarji, ki so od prvaka stranke Zares in ministra dobili zelo poučno lekcijo. Pokazal jim je namreč, koliko spoštuje in ceni njihov poklic. Golobič ima novinarje samo za prenašalce svoje politike, ne pa tudi za enakopravne partnerje v procesu politike in obveščanja javnosti. Takšno igranje z javnostjo je doslej stalo že marsikaterega oblastnika. Zdaj je nevarnost toliko večja, ker je s Pahorjevim pokritjem Golobičevo dejanje dobilo zaščito vse vlade. Sporočilo javnosti je precej kruto: V smislu preživetja delajte, kar hočete, tudi neetična dejanja, pazite le, da vas ne ujamejo. Če pa se vam to zgodi, se skušajte s premetenostjo izogniti posledicam.
Doslej je veljalo, da so pred javnostjo in novinarji največkrat bežali politiki s slabo vestjo. Predvsem liberalci in v njihovih okvirih tudi stranka Zares pa so z mediji gojili posebno sožitje. Navsezadnje je prejšnja vlada zaupanje volilcev izgubila tudi zaradi stalnih medijskih napadov in zato, ker se je sama začela polaščati medijev. V tem smislu se tudi Gregor Golobič ne razlikuje preveč od svojega političnega konkurenta Janeza Janše. Oba sta si v svojih političnih okoljih postavila nekakšna kulta osebnosti, ki se kažeta v tem, da sta tudi ob očitnih napakah nezamenljiva. Golobič z oblasti ne gre zato, ker v stranki Zares nima dostojnega naslednika. Tega pa nima zato, ker ga niso vzgojili, oziroma zato, ker je njen prvi človek ves čas delal na tem, da ga ne dobijo. Podobno je vedno počel Janez Janša. Ko mu je pred davnimi leti Jelko Kacin kot namestnik začel odžirati slavo obrambnega ministra, ga je lepo odstranil in poslal za ministra za informiranje. Tudi v odhodu dr. Zvera za evropskega poslanca bi lahko videli nekaj podobnega. Dr. Zver si je s svojo zmernostjo ravno začel pridobivati simpatije v slovenskem prostoru, zdaj pa ga nekaj let ne skorajda ne bomo več videli.
Današnje slovenske oblastnike druži zelo žalosten skupni imenovalec. Enotni so si le v tem, da Janez Janša ne sme priti nazaj na vrh, pri vseh drugih zadevah pa že mislijo vsak po svoje. Po svoje gre res za paradoks – to vlado na oblasti drži le Janez Janša.
Objavljeno v Nedelja, 14. Junij, 2009 ob 17:37 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
14. Junij 2009 ob 18:10
Zakaj pa naj bi kdorkoli spoštoval novinarje, ki objavijo vsako nepreverjeno anonimko, ki jo prejmejo, dostikrat tudi po naročilu? Ali pa tiste novinarje, ki dva hektarja travnikov in pašnikov na Primorskem “strokovno” ocenijo na 2,7 milijona evrov? Koliko primorskih kmetov je potemtakem težkih milijonarjev? Pa da ne bo pomote, tu niti ne gre samo za Golobičev primer, ta je zgolj izpostavljen. Dobre, objektivne in verodostojne poltične reportaže in preseki določenih političnih dogodkov so pri nas redkejši od pand v naravi.
Ne samo politiki, tudi jaz (in še marsikdo poslovno nepovezan s tem svetom) našega novinarstva prav nič ne spoštujem. Vse skupaj je zmes političnega navijaštva, senzacionalizma in borbe za prodajo oglaševalskaga prostora, resnica in verodostojnost pa sta v drugem ali tretjem planu.
14. Junij 2009 ob 18:36
Tudi Pahorja so nekoč deportirali v Bruselj, ap je danes premier. Morda pa še je upanje za SDS.
Zaresu pa topogledno slabše kaže. 
15. Junij 2009 ob 00:31
Golobič se igra z novinarji, hmm … novinarji se igrajo s publiko, hmm … publika se igra s … preživetjem!
15. Junij 2009 ob 08:04
Haha, Golob-ič je in bo, kar je bil. In Janša tudi. Morda pa novinarji in raja le ne bodo vedno – zabiti, M.
15. Junij 2009 ob 08:25
pris-odvisno od novinarja. sicer pa vse našteto velja tudi za novinarstvo po celem svetu, na žalost pri nas nismo izjema.
Je pa zagpotovo nekaj odrih novinarjev in oddaj v sloveniji, kakšna Tarča na rtv1 na primer, pa še bi se kaj našlo. Ampka raja na primer veliko raje gleda Trenja kot pa Tarčo…torej imamo novinarje kakršne si pač zaslužimo.
15. Junij 2009 ob 08:38
Hec je, da je premoženje GG nabral za časa vlade JJ => in to se mi zdi edina uspešna in sploh-in-oh iz časa vlade JJ
15. Junij 2009 ob 09:13
Marko,
z veseljem kaj preberem od tebe na južnoameriško témo.
Na splošno pa se mi zdi, da si skupaj z mnogimi drugimi novinarji – pri tem ne vidim delitve glede na forum na tistih 571 novinarjev in na ono drugo združenje – neopravičeno pripisuješ poseben status nasproti ljudstvu in izpostavljenim ljudem (kulturnikom, politikom, športnikom in vsem, ki so predmet vaše obravnave).
Poseben status novinarja namreč ni nekaj, kar vam pripada po definiciji, ampak je nekaj kar si lahko prislužite z dolgoletnim pronicljivim delom, osebno poštenostjo, profesionalnostjo . . .
Takšnih***** novinarjev pa je v slovenskem prostoru zelo malo.
Ne trdim Marko, da se enostransko politično opredeljuješ. Vse več indicev pa je, da slediš senzacionalistični novinarski paradigmi, ki je pri nas v zadnjih nekaj letih postala prevladujoča. Zato mi gornje “ogorčenje” nad Golobičem ne deluje najbolj pristno.
Glede na tvoj stavek: “. . . ne pa tudi za enakopravne partnerje v procesu politike in obveščanja javnosti”,
je videti, da ti je zelo blizu vloga novinarja v smislu družbenopolitičnega delavca, kot je pač bilo v socializmu!?
*****
Sam sem imel v življenju precej opraviti predvsem s športnimi novinarji. Glede na svoje izkušnje lahko trdim, da gre za zdolgočasena bitja, ki jih šport večinoma ne zanima in se nanj tudi slabo spoznajo.
15. Junij 2009 ob 09:22
Marko: Ne gre za kult osebnosti, no. Ta dva človeka imata karakter.
Ta dva človeka sta drugačna od “Slovenceljnev”, ki jih povprečen Slovenec pozna in za katere misli, da morajo biti po istem kalupu, če ne, niso taki, kot on hoče, da so. 
Za ta dva človeka (mislim na Golobiča in na Janšo) pa veljajo zakoni te države, tako kot za vse druge, se mi zdi. V Sloveniji živi dva milijona ljudi in ti se razlikujejo med sabo. Niso vsi ljudje ovce, niso vsi ljudje ponižni. Nekateri se celo znajo postaviti zase. In gre samo za 2 mio ljudi. Nemčija ima recijmo 80 milijonov prebivalcev. 78 milijonov več!!!! Sedeminosedemdeset MILIJONOV ljudi več! Kakšna razlika je samo, če grem iz Ljubljane, kjer poznam vsakega človeka do njegovega petinsedemdesetega kolena, na Dunaj, ki ima sam toliko prebivalcev, kot cela Slovenija. 
V Sloveniji resnično vsi vse poznamo in točno vemo, kaj imata Janša in Golobič za kosilo. In če se onadva upirata temu, da bi vsi vse vedeli o njiju, potem sta to kar naenkrat kultni osebnosti? Jasno, da pišejo novinarji o njiju, o kom pa bodo. Saj so vsi ostali “vsi isti” in zato dolgočasni. Seveda pa je treba vedeti o njiju samo to, kar moramo vedeti. 
Ostalo pa je natolcevanje, nepreverjene stvari, rekla kazala, senzacionalizem. itd.
15. Junij 2009 ob 11:08
a je JJ že spremenil svoj stalni/začasni naslov za pri Urški
ali je še vedno prijavljen pri prejšnji …emmm … kohondri???
GG je vsaj poročen!!
15. Junij 2009 ob 13:49
kaj hočeš reči NoMercy, a da zato, ker je GG poročen ima lulčka, JJ ga pa nima, ker ne veš, kam bi mu lahko naslovil rojstnodnevno čestitko?
Pa šalo na stran.
Slovenska nacionalna morala je tokrat gladko pogrnila na izpitu. Totalno.
Če bi bil GG sam /tako kot je bil nekako sam JJ, ko ga je kaj polomil/, bi se morala države še izvekla…
Žal pa so Gg tokrat ščitili hrbet in mu držali lojtro, da se je laže izvlekel iz dreka domala vsi najbolj spoštovani predstavniki ljudstva, kar jih imamo: od Hribarjeve, to Turka in Kučana, da ostlaih politikov & zdajšnje vlade sploh ne omenjam….
In s tem, kar se je naredilo, smo – sicer brez pečata- uzakonili moralni razvrat, ko je psotala laž vrlina, poštenost pa smo z brcanjem v želodec pospravili s prizorišča.
15. Junij 2009 ob 14:12
Zanimivo … Čeprav se do neke mere lahko strinjam s primerjavo in primerom osamosvojitvenega PR-a, kjer je mimogrede Kaco odigral vrhunsko partijo, sem ravno na primeru Janše in Kacina obrambni resor vedno bolj gledal v luči dogodkov leta ‘94.
15. Junij 2009 ob 14:16
@milena:
“In s tem, kar se je naredilo, smo – sicer brez pečata- uzakonili moralni razvrat, ko je psotala laž vrlina, poštenost pa smo z brcanjem v želodec pospravili s prizorišča.”
Res? Vse to smo naredili zgolj s tem dejanjem? Ko pa je nek dolgoletni poslanec, udeležen v več kazenskih postopkih in znan po svojih skrajnih izjavah, dobil 20% glasov na predsedniških volitvah, je pa bilo vse ok? Ali pa ko je nek predsednik vlade vztrajno zanikal sestanek, o katerem se je odločalo o prodaji Mercatorjevih delnic? Ali pa ko je nek generalni sekretar vlade zatrjeval, da se bo novo luksuzno vladno letalo uporabljalo za prevoz ranjencev? Ali pa ko nek župan gorenjske občine ni znal ločiti javno od zasebnega in je stroške zasebne tožbe poravnal iz občinskih sredstev? Ali pa ko je žena nekega zunanjega ministra uporabljala službeno vozilo MZZ za zasebne prevoze? Ali pa ko je nek minister, avtor etičnega kodeksa, za urejanje zadev v zvezi s svojimi privat predavanji uporabil kar uslužbenko na ministrstvu? Nihče od navedenih ni odstopil in ga glede teh dejanj ni zadela nobena pravna posledica.
Meni se bolj zdi, da je za “moralni razvrat” kriva cela serija dejanj, Golobičevo je le eno izmed njih.
15. Junij 2009 ob 14:26
PRIS, z vsem, kar si napisal, se strinjam. Razvrat je bil prisoten že prej.
Vendar, če lahko dodam, je GG-razvrat bistveno drugačen.
Vlado, ki jo imamo, smo volili predvsem zato, ker so nas prepričali, da so bolj pošteni od najbolj poštenega. Zlasti GG.
Skozi TV in RA soočanja je nekako postal simbol neke “brezmadežne poštenosti” in še tisti novinarji (preverjeno), ki so ohranjali spomine na njegova nič kaj “nežna” posredovanja v preteklosti, so morali biti tiho.
In potem se- kot strela z jasnega- zgodi, kar se je. Ko najbolj pošten, nekakšen simbol nove dobe, pokaže svojo rit, ki je- roko na srce- enako posrana kto vse ostale politične riti.
TUDI TO je tisti šok in še dodaten minus pri vsej zgodbi.
Pa še nekaj, kar bode v oči in daje tej poštenosti totalno umazano piko na i:
Na GG-jevo laž se je -kot na okopih- psotavila vsa slovesnak levosučna politična elita. VSE, kar šteje, je pogazilo resnico in se zavzelo za laž-.
In- če boš pošten, boš priznal, da v nobenem od primerov, ki si jih navedel, podobnega “zagovarjanja” enostavno ni bilo.
15. Junij 2009 ob 14:38
Milena, a ti si resnično tako padla na Golobiča, da se zaradi hudega razočaranja ne moreš pobrati? Zelo dvomim, on ni bil nikoli tvoja skodelica čaja, tvoj je Janša. In čepreslikamo tvoje ogročenje nad leporečnostjo na eni strani in povsem drugo prakso na drugi, poglejmo malo janšeka.
Lovec na tajkune je postal Janša-Janša, ki je bil zaradi trgovanja z orožjem in ostalimi nečednostmi v nemilosti celo z Bushem. Šele z resnim lezenjem v rit in pošiljanjem naših vojakov na ameriška vojna žarišča so mu milostno odškrnili vrata, on pa je obljubil, da bo ponižen in poslušen vzhodno evropski lakaj, samo za boga naj mu pomagajo pri ablasti v njegovi mali banana republiki.
Tudi Pottering mu je milostno prikimal, v boju proti za svet kakršen je in pa za dom cesarja…mu Janša lahko celo ološči čevlje. Nekoč bodo morda v sodelovanju celo spremenili AVNOJ-ske skelpe in iz zmagovalcev bodo postali poraženci in obratno. potem se bomo spomnili zgodb naših babic ampak naši domači izdajalci bodo poskrbeli, da bodo uproniške galve letele. Zgodovina se pač ponavlja. Še posebej za tiste, ki se ne učijo.
15. Junij 2009 ob 14:42
Mica, nekako se mi ne zdi, da za Golobičem stoji vsa levosučna politična elita, bolj se zdi, da SD in LDS podajata neke nevtralne ocene, ki bi jih lahko šteli kot podporo le zato, da ne bi prišlo do večje krize v koaliciji in do predčasnih volitev. Za Kučana in Jankovića se tako ali tako ve, kam spadata, Türk pa je po moje zopet presegel mejo, kar si predsednik ne bi smel privoščiti.
“Vlado, ki jo imamo, smo volili predvsem zato, ker so nas prepričali, da so bolj pošteni od najbolj poštenega.”
Hecno, da si to napisala. Enako sem namreč govoril jaz po prvem letu Janševe vlade, ko sem ugotovil, da počne isto, kot demonizirane eldeesovske vlade pred njo.
Blitz je v svojem zadnjem zapisu lucidno ugotovil podobnost pri ravnanju Zaresovcev in SDS, ko se je njihov šef znašel sredi kakšne afere. Najdi mi kakšnega SDS-ovca, ki se Janši ni postavil v bran in ga ni zagovarjal glede Mercatorja in praktično vseh drugih afer, temveč ga je javno okrcal. Obstaja kak desnosučni politik, ki je kdajkoli javno podvomil, da je bilo pri nakupu oklepnikov vse čisto kot solza?
SDS in Zares sta si bistveno bolj podobni stranki, kot se zdi na prvi pogled. Si lahko predstavljamo SDS brez Janše ali Zares brez Golobiča?
15. Junij 2009 ob 14:44
vanja, nisem padla, povedala sem le svoje mnenje. Nič drugega.
Pa mlepo se imej in kadar pridem v Lj., če boš imela čas, pa bova v miru kakšno rekli še o čem drugem, ne le o lepih nogah naših politikov
15. Junij 2009 ob 17:15
Kdor se z novinarji bode,
se lahko zbode!
Z spoštovanjem
Lordwales
15. Junij 2009 ob 18:26
@ Pris … V tistem, v čemer se dela vzporednice med SDS in Zaresom (kar pomeni med Janšo in Golobičem), kot dvema strankama, ki sta si bistveno bolj podobni, kot se zdi na prvi pogled, gre za vzporednice, ki so najmanj bistvene od vsega. Približno toliko bistvene, kot so bistvene vzporednice med Stalinom in Golobičem, kakor rada interpretira SDS. Bistvena je ravno razlika! Predvsem razlika med Golobičem in Janšo. Po mojem ne bi smeli bit v lastno dobro bolj navdušeni nad svojimi “velesposobnostmi” površinskega opazovanja od opazovanja bistva, bostvo je pa vsebina in mentalitetne “stavnice”, ki najbolj korenito vplivajo na posledice v dejanjih.
To o vzporednicah med Janšo in Golobičem se konec koncev prodaja že od predvolivnega obdobja, ker naj bi šlo pač v obeh primerih za avtoritativen značaj, močna nosilca stranke kot osrednji karizmi itd. So what? Kaj pa vsebinske smernice? In konec koncev, če vzamemo v precep že same klientelistične principe. A je vseeno, če nastaviš kolega, ki za nek položaj ima potencial, reference in sposobnosti, ali pa nekoga, ki nima nič od tega, razen pripadnosti stranki, ki izvaja lustracije v senci? So smernice in zastopanje nivoja današnje ministrice za kulturo enako Grimsovi percepciji in antidometu (ne bom sploh rekla Simoniti, ker je bil senca Grimsa v bistvu stvari). So te razlike kar nekaj, kar je popolnoma vseeno, važno, da smo mi pogruntali neke značajske enačaje, ki bi jih pravzaprav moral imet vsak vodja stranke in bi si v tem morali bit podobni vsi. Da nek Žerjav teh lastnosti nima, je pravzaprav neverjetno, kaj dela na čelu stranke sploh.
15. Junij 2009 ob 18:28
P.S:: In tisto, kar je blitz našteval kot argumente enačaja v delovanju pri rokovanju z raznimi podtalnimi aferami ali aferami v izbruhu, ni nič takšnega, za kar ne bi mogli vleči enačaje preko politikov cele Evrope in Amerike.
15. Junij 2009 ob 18:51
pris, “SDS in Zares sta si bistveno bolj podobni stranki, kot se zdi na prvi pogled. Si lahko predstavljamo SDS brez Janše ali Zares brez Golobiča?”
Zaenkrat ne. SDS ima sicer nekaj potencialnih voditeljev, ki pa si zaenkrat ne bodo drznili stopiti iz sence Janše in ki v vsem tem času niso uspeli razviti karizme, najbrž si je niso upali razviti. Osebno mislim, da bodoči predsednik SDS sploh še ni član stranke.
V Zares zaenkrat alternativnega voditelja še ni na vidiku, kar pa ob mladosti stranke (ne njenih članov) in neizkušenosti v ministrskih poslih ni nič čudnega. Gotovo pa je tudi v Zares kje v ozadju potencialen vodja, ki pa zaenkrat ne pride doizraza, saj stranko ne glede na proklamirano “novo politiko” povsem obvladujejo stari, nekateri med njimi že odsluženi kadri iz časov močne LDS (Golobič, Biščak, Jakič, Gantar) in pozadinca Kučan in Janković.
Simona, dobro da si omenila razlike, si pa izbrala slab primer – že mogoče, da je Širca strokovno bolj usposobljena za vodenje kulturnega ministrstva od Grimsa, ne pa nujno tudi od Simonittija. O slabi izbiri primera pa govorim zato, ker je prav Širca med vsemi ministricami in ministri najeklatantnejši primer klientelističnega vladanja – na položaj predsednice nadzornega sveta filmskega sklada je postavila kar predsednico sveta svoje stranke. Ali si lahko zamisliš kaj bolj janševskega?
15. Junij 2009 ob 20:38
Rumeno novinarstvo v ignoranci osnovnih postulatov novinarske etike si pa res ne zasluži dostojne obravnave, kaj šele spoštovanja!
Dokler bo ‘raziskovalno’ novinarstvo temeljilo na kurirstvu in senzacionalizmu, res ne gre pričakovati, da ga bodo oblastniki obravnavali kako drugače kakor prevodniški servis.
Najbolj absurdno je to, da se razodevalci in razlagalci neresnic, polresnic in insinuacij sklicujejo na neke višje moralne kriterije!
Raje vzemite Mančin priročnik novinarske etike v roke, pridigarji!
15. Junij 2009 ob 22:33
@blitz:
Ne ga biksat. Kot sem zapisala. Simoniti kot Simoniti sploh obstajal ni. Obstajal je kot wannabe Jelinčič retorika reklamni oglas za antikulturno izvajalno politiko predstavnika Grimsa. Slabše bit sploh ne more, zato je primerjava s komer koli relevantnim odveč. Simoniti je meje in naravo svoje hipotetične usposobljenosti pokazal. Razočaral je tudi mnoge tiste, ki so v njem videli vsaj močan potencial in brihtnega možaka, če že usposobljenost ni bila predhodno preverljiva, saj od pozitivnih plati medalje po zavzetju prestola ni ostalo praktično nič.
Marjetica Mahne ima vis a vis Filmski sklad komedije zmešnjav zgodovino, saj gre za osebo, ki je v času vicevanja pod vodstvom desne palete vede direktorjev odletela zaradi opozarjanja na napake v najbolj spornem in pomembnem segmentu funkcioniranja. Zaradi zgodovine in vpogleda v finančno prekopicevanje zadnjih let, je še najmanj nelogično, da je zdaj prevzela dotično mesto. In je daleč od janševskega pristopa. Janševski pristop ima popolnoma drugačno hibo klientelovanja. Da prevzame vodilno ali drugo pomembno mesto nekdo, za katerega ti po nobeni plati medalje ne more bit jasno, zakaj je tam, razen … Ko na primer novinar Golobiča zbada na temo klientelizma, ker je z Ultro sodeloval tudi Kopač, Golobič pač odvrne v stilu, zakaj pa ne Kopač, mar je nekompetenten. Če bi vprašal janševe kadrovalce, zakaj je Jambrek mlajši postal programski vodja Kinoteke, bi lahko rekel samo … ker si je pač naš fant želel. Drugega relevantnega razloga preprosto ni mogoče doumet. In takim principom primerno se odvijajo nadaljnje komedije. Da namreč obdržiš na položaju ljudi, ki pojma o pojmu nimajo na mestu, kjer vlečejo niti, niti potenciala, moraš najprej pomest z vsemi upravičenimi kritiki in konkurenco, potem se pa vse skupaj pač drži samo toliko, kolikor pač oblast krpa luknje za zgolj obstoj, kar je možno na našem mikro trgu brez konkurenčnih podjetih in inštitucij. To je najboljši možen epilog.
Klientelovanje, samozadostnost in zastoj v razvoju so bili razlogi, da je levica pod Ropom izgubila volitve. Boljšega terena za prevzem oblasti desnice si ne bi mogel zamislit, v smislu, pokažimo, kako bomo mi drugače. In kaj se je zgodilo? Klientelovanje slabše vrste in rojstnodnevna vaška veselica sindrom namesto kulture. Mene vse skupaj niti spominjalo ni na Pučnikov domet, ki so si ga vzeli kot mišljenjski podstat, kaj šele na približek Šeligovemu nivoju, če že razpravljamo o kulturi. “Grims bi sinhroniziral filmsko umetnost” je kot prispodoba lahko naslov kakšne nove slovenske humoristične serije s tremi gledalci, ne pa politika na nivoju.
15. Junij 2009 ob 22:53
Simona, v tvojem odgovoru se skriva bistvo neomejenih možnosti klientelizma pri nas – ker za naše se vedno najde razlog. In če to počne nekdo kot ti, ki bi se mu lahko celo reklo intelektualec, kaj tega ne bo počela raja.
Marjetica Mahne je bila konec koncev tudi imenovana s strani prejšnje vlade, torej je tudi prejšnja vlada znala kadrovati strokovno. če seveda obvelja tvoja, da je gospa Marjetica kompetentna zato, ker je pač opozarjala na napake in svinjarije. A to je premalo za kompetentnost. Kakorkoli obrneš, je Mahnetova eden vodilnih kadrov Zaresa, in tu je poanta nezgrešljiva.
Seveda pa ti lahko verjameš, če hočeš, da je bila imenovana zaradi strokovnih kompetenc. Zakaj pa ne bi verjela, saj najbrž tudi verjameš, da je Golobič Zares izumil Ultrin modem, saj je vendar bil v osnovni šoli republiški prvak v modelarstvu.
Pa verjetno verjameš, da je svoje lastništvo zamolčal zato, da bi zaščitil svoje prijatelje in ne zato, da bi sebi in njim kasneje z ministrskim vplivom zrihtal posle. In na koncu verjameš tudi, da so mu trije solastniki Ultre šenkali nekaj 100.000 evrčkov vreden delež podjetja (ki je v dveh letih narastel na blizu milijon) zato, ker je fejst poba in je pridno delal. Aja, da ne pozabim, menda je tudi 20.000kvadratov veliko parcelo v Vinjolah (ki jih poznam kot svoj žep) nadvse pošteno kupil za celih 53.000 evrov ter jo, kot pravi, s svojimi pridnimi kmečkimi rokami njeno vrednost do danes ponekajdeseteril.
Kar verjemi, ni blema, mene ne boli. Ampak verjameš samo zato, ker si pač vernik, podobno kot so nekateri verjamejo v drugega, pomladnega boga. Ni problema, saj imamo vendar svobodo veroizpovedi.
P.S.: Sicer pa je nadebudni Modelar prava vzpodbuda za druge mlade talente: jaz sem bil denimo v OŠ drugi (ali pa morda tretji) na republiškem prvenstvu mladih tehnikov, ni vrag, da ne bom česa izumil.
16. Junij 2009 ob 11:57
in če si kdo sam od sebe ne dovoli drugim gledati koliko in kaj ima v gatah je to kaj — laž???? (ob sicer do države korektno predloženih in priznanih podatkih!!)
Ironija vsega je, da je GG “kao obogatel” v času vlade JJ — in tukaj je v foušiji izvirni greh in zaradi tega je nastal takšen medijski masaker nad GG.
Žalostno pa je, da masaker izvajajo dripci, ki imajo komaj kaj več dohodkov kot odhodkov (če jih imajo toliko!!).
16. Junij 2009 ob 14:17
Kdaj bodo na plan prišli pravi problemi te družbe?
Take in podobne afere žal ne služijo prav ničemur, kar bi nakazovalo, da se kaj premika.
Dokler bo nacionalna folklora gledanje v sosedov krožnik, populizem netalentiranih in nesposobnih, poveličevanje vseh gumpcev, ki se “znajdejo”*, nam ni pomoči.
* ta famozni izraz je pri nas sinonim, da lahko počneš vse možne svinjarije, si junak, le dobiti te ne smejo … in ko te že dobijo, ti v tolažbo še vedno ostane nekaj cvenka, s katerim manevriraš naprej.
16. Junij 2009 ob 16:11
@blitz:
Tvoj komentar ni vreden tvojega intelektualnega nivoja, ker ne replicira, ampak samo otročje podtika in insinuira o nečem, česar nikjer nisem zapisala in zato je tvoj epilog, kaj neki naj bi jaz počela, mogoče dojet zgolj kot servirano nesramnost namesto argumentov.
Te infantilne primerjave med rajo in početjem nekoga, ki mu pritiče višji nivo, pa sploh preziram v pavšaliziranju. Darilo je lahko zapakirano v enak celofan, kar pa ne določa njegove dejanske vsebinske vrednosti. To so mi iste neumnosti, kot cviljenje nerazgledane raje, ki preklinjanje nekega intelektualca, ki nekaj pove, primerjajo s preklinjanjem vaških pijancev po dvajsetem glažku. Ko izgred klofute umetnice raja primerja s pretepanjem pouličnih neotesancev in celo pozivaju k odvzemu odlikovanja za umetniške zasluge. Temu nivoju razprave se odpovedujem po defoltu.
Nikjer nisem zapisala, da je Mahnetova kompetentna zgolj zato, ker je opozarjala na napake, torej je tvoja insinuacija, da naj bi bilo to mnenje po moje, izmišljena. Preberi še enkrat, kar sem zapisala, siceršnje kompetence Mahnetove lahko pa sam preveriš in ni vredno posebne debate. Lahko bi razravljali samo o morebitnih drugih enako ali celo bolj kompetentnih, ki morda niso prišli do položaja. O tem pa ne vem konkretno nič. Morda nam boš ti serviral kakšno famozno razkritje. Sicer delovanje F. sklada v spornem času pač poznam zagotovo vsaj bolje od nekoga, ki nikoli tam ni delal niti dneva za razliko od mene. Seveda se pa ravno iz tega razloga ne nameravam spustit na obrekovalski nivo na internetu, imam pa precej izdelano mnenje, ki je v mojem primeru lahko podkrepljeno tudi z določenimi izkušnjami. V tvojem epilogu pa se sveti mnenje, da nekdo, ki ima neko funkcijo v določeni stranki, ne bi smel po defoltu, ne glede na kompetence in korektnost opravljanja dela, delat … Kje? Nikjer? … S takšnim mnenjem odpiraš zgolj posebno razpravo o tem vprašanju, ki niti pod razno ni enoplastno, ne pa dokazuješ gnilo plat medalje klientelizma. Zaenkrat je gnila plat klientelizma lahko obravnavana samo na način konkretnih ugotovitev zasedanja določenega položaja brez temu primerno ustreznega potenciala, usposobljenosti in sposobnosti. Takšna kalvarija se je vlekla in se delno še vleče že mesece okrog Jelke Stergel na primer, kar si lahko spremljal tudi v medijih, v primeru Mahnetove pa je šla zgodba obratno. Sicer zasedanje pozicij v odnosu na vpletenost v določeno politično stranko ni prepovedano. Še huje. Še večji problem lahko predstavljajo posamezniki, ki formalno sploh niso niti člani strank, pa so nastavljeni na določen položaj prioritetno zaradi sodelovanja in zastopanja oblasti, pri čemer formalna nevpletenost služi zgolj za prozoren butalski izgovor prikrivanja političnega služabništva, ki deluje nad pričakovanji pozicije, ki jo nekdo zaseda.
Kaj jaz najbrž verjamem in kaj ne verjamem, mi ni treba pač nič podtikat. Še posebej ni potrebe po tem, ker lako vprašaš, če te res zanima resnica, kaj verjamem in kaj ne verjamem. Ničemur ne verjamem in nikoli nisem ničemur verjela, kar ni bilo dokazano kot fakt. Ne verjamem niti, da je Bush mlajši sposoben za predsednika bolj, kot je zgolj sin. In ne verjamem, da bi bila Hilary Clinton kdaj zunanja ministrica, če ne bi bila Clintonova žena. In ne verjamem, da bi Obami uspelo, če ne bi bil vsaj del Chicago boys zgodbe. O tem, kako vpliva Golobičevo zamolčanje, sem jasno svoje razmišljanje zapisala na svojem blogu, ki se je opiralo na dejstvo, da je resnica, ki jo najbolje pozna Golobič, povsem irelevantna za izplen. Čemu bi se ukvarjala s špekulacijami ali čemur koli verjela ali ne verjela, če obstajajo povsem oprijemljive posledice in fakti, s katerimi lahko mišljenjsko operiram. O naravi njegovih patentov in koliko je človek sposoben na tem področju, preprosto ne vem! In ne vidim nobenega razloga, da bi se s tem ukvarjala. V vsakem primeru sem lahko krivična. Če verjamem ali ne verjamem! Lahko pa govorim o tistem, kar je relevantno v učinku, kar sem na blogu tudi zapisala. Ljudi pač muči vprašanje, ali bi lahko svoje potenciale uresničeval tako gladko, če ne bi bil politični veljak. In to lahko edino korektno in verodostojno problematiziram! Vendar pa to seveda ni po godu drhaljenju, namreč problematiziranje tega vprašanja, se nanaša na mentalitetni in posledično operativni problem v celotnem prostoru. In prenekatere ljudi, ki se okoriščajo z iznajdljivostjo in lobiranjem ljudstvo celo ceni, češ, poglej, kako pameten je, celo v primerih, ko izpade vse prej kot pameten. Te komedije osebno nisem spoznala, ko sem izvedela za obstoj raznih Hrvatičev. Zato zame Golobičev primer pač ni nikakršen razlog za eksplicitno drhaljenje nad neko kvazi posebno izjemo. Ker ni nobena izjema, ampak kvečjemu pravilo. In če ljudstvo misli, da odstranitev enega popularneža pomeni rešitev srednjeveškosti nevšečne mentalitete in pravil igre, lahko pač zgolj nafutram še malo depresijo.
Solastniki Ultre so po mojem mnenju Golobiču šenkali toliko, kot so si našenkali med seboj. In to šenkavanje je po podjetjih in raznih poslih spet prej pravilo in ne izjema. Ne razumem, zakaj si tako šokiran ob tem dejstvu?! Mar misliš, da ljudje bogatjo, ker tako ultra pridno hitro delajo in mislijo po 24 ur na dan?!!! Vsako bogatenje je tako ali drugače en navaden trik izrabe kraja, časa in lobistične podpore. Nič drugega. In te oblike nagrajevanja, ki ti jo bo potrdil marsikdo, tudi Kukovičeva se na to vprašanje ni mogla zlagat, da bi zanikala to dejstvo kot normalno prakso poslovanja, niti niso največji trik med triki virov bogatenja. Konkretno za Golobiča si pa lahko prebereš v Večerovem intervjuju in na Vesti (Golobič post festum), kako sam razlaga svoje premoženje s kreditom v paketu in vrednost ter kmetovalske razsežnosti njegovega posestva. Kaj verjameš in kaj ne, je tvoj problem. Osebno mi je v kontekstu problematike precej vseeno. Oziram se raje na zasluge, ki jih lahko preverjam ali pa pišem o neznosnosti kapitalističnega sistema in mentalitete danes.
Za stavek, kako jaz nekaj verjamem, ker sem pač vernik, pričakujem pa opravičilo, ker si svoje podtikanje zgradil na ničnih argumentih in po ničemer nisem bila povprašana, kar bi lahko potrdilo tvoje trditve.
In privoščim ti, da bi kot mladi izumitelj kaj izumil in svoj izum uspel plasirat. Enako kot privoščim sebi, da bi kot mlada nagrajevanka za spise še kaj ustvarila in bila ustrezno ustvarjenemu plasirana. Ja, zaradi klientelizma in osebnih nečednih pizdakovanj povsem dokazljivo sem bila tudi že odfukana in nadomeščena z navadnimi povsem razvidno polpismenimi retardoidi. Se dogaja. In ni prav. Takšnim, ki ne nudijo nič drugega, razen krepijo mišice svojega gnilega značaja zgolj svoji riti v prid, bi zagotovo jaz prva preprečila dostop do korit, kjer samo opravljajo veliko potrebo. A kaj ko morje takšnih primerov ljudi sploh ne moti, ampak začnejo celo bluzit o neki logiki iznajdljivosti in človeški pogoltnosti, ki naj bi celo pomenilo, da si pameten. Tam, kjer obstaja pa precejšnja razvidna možnost, da gre za sposobnega in celo res pametnega človeka, ki je izrabil tudi pota iznajdljivosti, pa čudežno vsi popizdijo. Ne samo to. Ljudje tudi pizdijo ob možnosti ustvarjenega sistema, kjer se za osnovno preživetje ne bi bilo treba nikomur pehat. Ljudi gnusobno zavistno skrbi, da bi bil kdo preveč len in neverjetno rad životaril z zgolj osnovo v žepu. Fuj!!! Kolektivno imamo, kar si zaslužimo, ker smo kolektivno eni navadni mentalitetni onesnaževalci, hinavci in pogoltni zavistneži.
16. Junij 2009 ob 20:33
Simona, aleluja! To je kot z mitraljezom v tarčo.
Tudi jaz sempo vsej verjetnosti vernica – tvoja! do nekje! Tita in Che Guevaro kljub vsemu zelo “obrajtam”.
Milena, pokliči…najina tema so komot moške noge, o politiki pa raje ne bova.
17. Junij 2009 ob 22:03
@Vanja:
Si mi pa naštimala konkurenco za granate in topove … haha … Te tako obrajtam, da ni panike … samo taroka ne bomo skupaj metali.