Pa se sliš’, pa se sliš’…

Ponedeljek, 11. maj 2009

Nastopa Svetlane Makarovič in madžarskega nacionalnega ciganskega orkestra iz Budimpešte v živo žal nisem mogel spremljati, ker sem imel ravno tedaj zadolžitve v okviru festivala Prelet, sem pa seveda že v nedeljo z zanimanjem prebral novico o cerkvenem zvonenju med predstavo, potem pa še na internetu slišal sporočilo o tem, da sta bila Svetlana Makarovič in orkester prisiljena skrajšati program, ker “tukajšnja cerkev ni bila pripravljena niti za minuto omejiti nabijanja svojih zvonov”.

Svetlana Makarovič je mojstrica besede in predvsem teatra, zato je sporočilo zelo dobro razumela. Le kako je mogoče pričakovati razumevanje od institucije, če ji pred tem popljuvaš njenega Prešernovega nagrajenca in nato ob vsaki priložnosti opozarjaš na njen pohlep.

Cerkev v Sloveniji se je po letih prestrašenega molka  začela hitro pobirati in uveljavljati svojo vlogo v družbi. V nekaj letih hoče nadoknaditi zamujena desetletja in to ji kar dobro uspeva. Ker je pred leti to naglico z oblazinjenimi zvonovi hotel preprečiti Marko Brecelj, danes njeni zvonovi bijejo toliko močneje.

Spopadi z zvonovi so mi na vsak način ljubši od spopada z orožjem. Po mojem mnenju zvonenje kaže tudi na to, da je v Cerkvi vendarle nekaj  gledališke domišljije, čeprav so organizatorji pred koncertom publiki sporočili,  da  se v zvonenju kaže odnos te institucije do umetnosti in do kulture nasploh.

Tu pač nekaj ne gre skupaj. Če je bilo Brecljevo utišanje cerkvenih zvonov umetniški “happening”, potem je imelo tudi cerkveno zvonenje med koncertom pred njihovimi vrati, umetniške dimenzije.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 11. Maj, 2009 ob 16:15 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

46 komentarjev na “Pa se sliš’, pa se sliš’…”

  1. nevenka nevenka pravi:

    A nisi vedel, da zvonenje ni hrup, ampak glasba?
    In to glasba za bogove. Navadne zemljane pač velikokrat ušesa bolijo. Saj cerkev je itak sama sebi namen, zato ni pričakovati, da bi razumela kulturne potrebe ljudi, ki bi utegnili biti celo neverniki. Prav v takih razmerah nikakor ni ločena od države, pač pa od državljanov, ki bi morda želeli kaj drugega in morajo tudi kot neverniki poslušati non stop cerkevno nabijanje, pa jih nihče ne vpraša koliko jim je to všeč.

  2. Fuga pravi:

    Ja, no ja, no … Svetlana Makarovič pa mojstrica besede. Že spet so zvonovi rešili nič hudega sluteče ljudstvo. Tako kot nekoč pred Turki, ali pa pred točo. Saj, po toči zvoniti je prepozno.

  3. babica Zlatka babica Zlatka pravi:

    Ja, res ti je lahko žal, da nisi slišal mojstra Ferenca in njegovih pajdašev. Dobro jo žingajo. Meni so bile najbolj všeč cimbale. Smo se pa s prijateljicami pogovarjale, da bi bilo verjetno takšen orkester vseeno bolje slišati v kakem zaprtem prostoru tipa CD. Se mi je zdelo, kot da zvok kar nekako odnaša.

  4. mizar pravi:

    Ja, meni so všeč cerkveni zvonovi, sploh pa se mi zdi lepo, ko mladina, verjetno ministranti, ob določenih cerkvenih praznikih uprizarja prave pesmice z zvonovi. Zelo preproste, pa vendar prijetne. Sam sicer stanujem v bližini cerkve, sem že napol gluh, zaradi poklica, (mizar) kjer nam je hrup v delavnici do nedavnega dosegal 100 decibelov. Sem pa slišal, da je nad 40 že moteče. Kot že rečeno, mene ne moti, saj nisem otrok, madonca!

  5. bojan pravi:

    nekaj je sigurno: čefurka in orto komunistka Svetlana in brezbožni lopovi cigani zvonjenja naših slovenskih zvonov ne prebavljajo najbolje, to verjamem….čefurki in ciganom predlagam, dea koncert izvajajo pred hramom svetog Save v Beogradu…Tam jih zagotovo nihče ne bo motil…

  6. madmax pravi:

    Prvotni smisel cerkvenih zvonov je bilo oznanjanje časa (ko vsi še niso imeli ur) in “vabilo” k nedeljski maši. Danes, ko imajo ure že vsi, ima cerkveni bimbam izključno simbolni – religiozni pomen in gre tistim, ki niso ravno bogaboječi, lahko prav ekstremno na jetra. Zvočno onesnaževanje okolja, kratko rečeno.

  7. Tastara pravi:

    Nisem čefurka, nisem orto komunistka, sem verna kristjanka, ki ima to smolo, da živi cca 50 m oddaljena od cerkve in vsakodnevno nabijanje zvonov (okna moram imeti tudi v največji vročini takrat zaprta), mi gre neskončno na živce! Za koncert žal ni bil izbran najboljši prostor, uvidevnosti s strani te multinacionalke (RKC) pa menda ja niso pričakovali …

  8. NoMercy pravi:

    Lahko bi SM&Co naredili pavzo v času zvonjenje :P
    se pa strinjam, da ni več poante v tem, zakaj še pojejo zvonovi: ura je tudi na TR3, na železniški, vsaki recepciji, lekarni … ampak za zvočno onesneževanje Cerkev še ni slišala .. poleg tega je pa to edini način da preglasijo fante, ki se derejo na minaretih … pa reka: po toči zvoniti je prepozno nebi več poznali :D
    Lahko bi se pa SM hudobno z organizatorji zmenila, da bi v času zvonjenja kardinal Rode kakšno razdrl :D
    team work – team work !!!

  9. medek pravi:

    Ljubim Svetlano :)

  10. apia pravi:

    Naj ti povem svojo zgodbo.Pred kakšnimi desetimi leti sem bil na koncertu Komornega zbora AVE ( o zboru si preberi na internetu-tudi nagrada Prešernovega sklada), ki se je odvijal v stolni cerkvi.

  11. apia pravi:

    Bilo je v času božičnih praznikov.Cerkev, ki ni ravno majhna je bila nabito,nabito polna. Na prostoru tržnice so pa za nekaj pijančkov igrali fudoši iz Bele Krajine. Mislim, da so bili ansambel Tonija Verderberja ali nekaj takega. Pri vsakem pianisimu se je zvok petja mešal s frajtonarco. Bilo je za ponoret. Ljudje, ki so stali poleg vrat so hodili iz cerkve pred godce in jih nagovarjali naj vendar nehajo igrati. Po nastopu sem izvedel, da je bil koncert napovedan že na začetku decembra.
    Pljuvanje omenjene gospe po takratnem Prešernovemu nagrajencu se mi je zdelo pa zelo primitivno. Primerjava Rupnika in njene malenkosti je res brez potrebe. Kaj pomeni prvi v svetu vemo skoraj vsi.

  12. milena pravi:

    tisti, ki primerjajo pesnico z Rupnikom v škodo slednjega, bodo pač morali pojesti še malo kruha in se vsaj minimalno izobraqziti na tem področju, da iz njihovega komentiranja ne bo velo preveč butastega neznanja.
    Za Slovenijo, ki ji, očitno, kronično primanjkuje neke kulturne strpnosti in tolerance do vsega, kar ima oznako “cerkveno”, je treba reči, da bi Rupnika že zdavnaj imela za “največjega umetnika”, če bi bilo njegovo delo “posvetno”.
    A tisti, ki poznamo njegovo delo, pa tudi tisti, ki jim je- kljub vsemu-uspelo, da so se prebili skozi neprehoden gozd umetno ustvarjenih predsodkov, čutijo do Rupnika /tudi kot človeka/veliko spoštovanje, enako pa se poklonijo tudi literaturi Svetlane M. Nenazadnje: za napisano pač nimajo(mo) razloga, da bi rekli kako drugače.

  13. Rado pravi:

    Tu se strinjam z Mileno,
    prav lahko da nas od Rupnika loči zid predsodkov. Če bi kdo znal izpostaviti njegove prispevke, mimo institucije, ki ji pripada bi najbrž bilo drugače.

  14. Dragica pravi:

    Igranje zvonov med koncertom je nekulturno, omejili bi ga lahko na minimum. Cerkev pa se na kulturo pozvizga, ce ni v funkciji njene interpretacije bozjega in ce ne nosi financnega priliva v njene zepe.

    Neokusno in netaktno do izvajalcev na dan Evrope in na dan osvoboditve.

    In se nekaj, Makaroviceva je opozorila na nefer izbiro pri Presernovem nagrajencu, NA NACIN PODELJEVANJA NAGRADE, minuto pred podelitvijo je bilo ime spremenjeno. Rupnik bi lahko pocakal na naslednje leto, ce so ze poslali cestitko nekomu drugemu in ime zamenjali v zadnji sekundi.
    Skrajno nekulturno v vseh pogledih.

    Da pa smo v prejsnji vladavini spregledali dokoncne zemeljske apetite institucije tudi v Sloveniji, ki bi ji moralo biti mar le bozje, je pa dejstvo in to dejstvo je vse bolj alarmantno.

  15. milena pravi:

    komentar na 14. komentar

    mislim, da je Lj. zadosti velika, da bi brez težav našli kotiček, kjer organizatorje & izvajalce zvonovi ne bi zmotili. Ob podobni zahtevi, da bi morali v kakšni cerkvi utišati zvonove zgolj in samo zato, ker nekega “umetnika” motijo, bi pa bila v kulturni evropi, kateri menda pripada tudi ta gospa, nekaj nezaslišanega.
    Skratka, ob tem problemu, ki to sploh ni, se pokaže tudi tako opevana t. i. “kulturna raven” dotične osebe.

  16. Pris Pris pravi:

    Milena, prireditev je potekala na Prešernovem trgu. V ožjem centru Ljubljane bi res težko našli drug prostor, ki bi bil dovolj velik za postavitev odra za tridesetčlanski orkester in vse obiskovalce, še posebej odkar so začeli z izkopavanji in drugimi deli na Kongresnem trgu. Mislim tudi, da bi cerkev na tem trgu v imenu dobre volje zaradi prireditve komot lahko enkrat zvonjenje tudi izpustila, saj glasno zvonenje ni motilo Makarovičeve, ki je takrat sploh ni bilo na odru, temveč gostujoči orkester. Saj ni bila katastrofa, med zvonenjem so pač imeli pavzo.

    Ko pa že omenjaš Evropo: v večini tujih mest ni noben problem, kadar kak zbor ali orkester nastopa zunaj, da se organizator zmeni s cerkvijo, da v nekem trenutku pač ne zvonijo. Temu se reče dialog in toleranca v korist prireditve. Mislim, da bi kaj takega kdaj lahko naredila tudi naša cerkev.

    Seveda pa je dejstvo, da je izjava Makarovičeve o zvonovih v prvi vrsti provokacija.

  17. bojan pravi:

    Čefurka Makarovička bi bila najbolj srečna, če bi na njenem pogrebu tri fajmostre ustrelili…streli bi bili glasba za njena ušesa, ne pa neko zvonjenje..

  18. milena (mica) pravi:

    Pris….samo nekaj me zanima? Ali se je kdo po uradni poti pogovarjal s predstavniki Cerkve, in če se je, kdo se je podpisal na dopis, s katerim je kategorično odklonil tovrstno “prilagoditev dogodku”?

    Kot sem razumela in kot mi je tudi znano, ni bilo nobenega uradnega predhodnega dogovarjanja, le nekakšno dokaj neprimerno zmerjanje, ki ga je ponavljal tudi napovedovalec prireditve.
    Sicer pa…če so imeli med zvonenjem pavzo…kje pa potem sploh tiči problem?

    PS
    Mimogrede..samo vprašanje: če bi v Lj. že imeli mošejo, mislite, da bi oni- iz obzirnosti do prireditve- za tisti dan “izpustili” svoj dokaj glasni verski ritual?

    PS 2
    Pris, prireditelji različnih kulturnih prireditev /kot mi je znano/se RES dogovarjajo glede zvonenja, ampak na primeren način, in ne v stilu:”Ej, zagamanci, tam zgoraj, a bi dons utihnl, jebemti..”
    Upam, da se razumeva, kje tiči bistvo kulturnega dialoga.

  19. Pris Pris pravi:

    Milena, jasno da se razumeva, zato pa sem tudi napisal, da je pri izjavi Makarovičeve v prvi vrsti šlo za provokacijo.

    Glede uradnega dogovarjanja nimam podatkov, je pa to vsekakor stvar organizatorja prireditve, ne pa Makarovičeve. V kakšnem tonu so do cerkve nastopali oni, pa seveda ne vem. Pavza pa je bila takrat pač po sili razmer, dokler zvonovi niso prenehali.

  20. Floyd pravi:

    Bojan, ti nisi čefur ampak pravi slovenski kmet

  21. ponpet ponpet pravi:

    milena,

    Ob podobni zahtevi, da bi morali v kakšni cerkvi utišati zvonove zgolj in samo zato, ker nekega “umetnika” motijo, bi pa bila v kulturni evropi, kateri menda pripada tudi ta gospa, nekaj nezaslišanega.

    ravno nasprotno. navadno ob večjih koncertih iz uvidevnosti in spoštovanja ne zvonijo.

    sam sem bil temu priča v parizu in koelnu (ko omenjaš “evropo”), nazadnje v ljubljani pa, ko so na ambroževem trgu odigrali in odpeli beethovnovo deveto (dve leti nazaj?).

    in ne motijo “nekega umetnika”, ampak motijo koncert. pa če so panksi, cigani al pa filharmoniki.

  22. Vanja pravi:

    zaradi ciganov naj ne potihne božja beseda-odnosno božji zvoki. Amen!

  23. Dragica pravi:

    Komentar st 15

    Kultura je ravno v tem, da prisluhnes kriterijem in potrebam gostujocega orkestra, v Lj ne prihaja vsak dan ne vsako leto.
    Zvonovi lahko zvonijo bolj izdatno v drugih terminih, v tem – casu koncerta – pa bi bilo kulturno, da ne motijo.

    Zato je netolerantnost in neupostevanje gostujocih umetnikov nekulturno, kot je nekolturno do praznika, ki se v tistem trenutku prosljavlja.

  24. Vanja pravi:

    seveda, ker cerkev tega praznika ne praznuje, saj je bila na strani poražencev.

  25. milena (mica) pravi:

    pris, vse razumem. A kljub temu še zmeraj ni nihče odgovoril na moje vprašanje:
    KDO SE JE S PREDSTAVNIKI CERKVE- GLEDE “TIŠINE OB TEM KONCERTU” URADNO DOGOVARJAL?
    IN KDO JE BIL, če se je to zgodilo, S STRANI TE ISTE CERKVE, NA DOKUMENTU, KI JE ODLOČNO NASPROTOVAL UTIŠANJU ZVONOV, PODPISAL?

    Ker je že Marko sprožil ta problem, mi mogoče on da najbolj verodostojen odgovor?
    Ali pa kdo od tistih, ki se o “kulturnem odnosu Cerkve” najbolj zgraža, kar pomeni, da dobro ve, kdo (ime in priimek) je takšno sodelovanje odklonil?

  26. Dragica pravi:

    v Lj so bili javno objavlleni plakati o koncertu, o njem se je govorilo v medijih, kdor ima smisel za kulturni dialog, bo pomislil, zvonovi motijo brez uradnih prosenj in prosjacenj za mir.

    Cigava pa je drzava?
    Cerkvena?

    Je pravica do miru v casu koncerta zgolj njena odlocitev???
    Mora mesto prositi, da v casu koncerta cerkev ne moti s svojimi zvonovi, ali ji to narekuje bonton strpnosti in dialoga in sam odnos do koncerta?

  27. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    milena (mica): Ne vem, kako je potekalo dogovarjanje. Se pa popolnoma strinjam s tabo. Naj pokažejo papirje s prošnjo in papirje z odgovori, pa bomo hitro videli pri čem smo. Če tega ni, potem ni ravno prijetno. Toliko bolj za umetnico, ki je v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo Dela lepo povedala, da tudi ona na prazno ne piše več in potem takole nadaljevala: “Najprej moram imeti papir, vedeti, kdo je naročnik, kdo plača, na papirju morajo biti številke, žig, datum”.

  28. milena (mica) pravi:

    dragica- ne smeši se še bolj kot si se .
    Lepo te prosim, vsaj to jim pa lahko priznaš, da pa imajo vseeno še kakšno pametnejše delo kot to, da buljijo kot tele v nova vrata v vsak plakat, ki je razobešen po mestu.
    Ali pa hočeš reči, da naj se še zmeraj obnašajo kot hlapci in ponižno stržejo gospodi, kateri se ne zdi niti toliko – OČITNO- vredno, da bi stopila do njih na prijazen in normalen pogovor?

    Marko- hvala za tvoj odgovor.
    Naj bo kakorkoli, dopuščam možnost, da so na škofiji odklonili sodelovanje, a dokler mi tega nihče ne dokaže črno na belem, sodim, da so vse obtožbe nastale na podlagi rekla-kazala, oziroma na podlagi skrajno nekulturnega obnašanja tistih, ki mislijo, da jim morajo oni, ki so drugačnega prepričanja, pač brati misli in želje, drugače pa jih lopnejo(kot so že itak navajeni) s kolom po glavi.

  29. Nick pravi:

    Nekateri ste zamešali vzroke s posledicami in razloge s praznimi izgovori, predvsem seveda mica z malo začetnico. Od kje farškim pedrom gre pravica, da ropotajo ob vsaki uri, pa če imajo razlog ali ne? Zakaj naj ne bi oni zaprosili za dovoljenje, da dvajsetkrat na dan motijo javni red mir, čeprav ni zato prav nobene potrebe? Pa ne mi prosim o naši krščanski kulturi in o goddamn minaretih in mujezinih.

    Naj zaprosijo za dovoljenje, ali lahko ropotajo takrat in takrat, naj to potem uskladijo z drugimi dogodki in objavijo v sredstvih javnega obveščanja, pa bomo videli. Ste slučajno opazili, kako so Newyorčani reagirali na prelete predsedniškega letala? Kako bi bilo šele, če bi imeli tam stotine cerkev, ki bi bile plat zvona, kadar se bi ravno komu zazdelo?!

  30. Nick pravi:

    mica: kje ti živiš? v vatikanu ali v sloveniji, ki naj bi bila ločena od prvega? naj bi vohali in strigli z ušesi, da slučajno ne bomo stopili na rep vsemogočni RKC, ki takoj zacvili in seveda še šavsne?

  31. ponpet ponpet pravi:

    milena (mica), na javnem prostoru sredi mesta je bil koncert. povsod v “evropi” – in ponavadi tudi v ljubljani – v takem primeru cerkveni zvonovi iz spoštovanja do avtorja glasbe, do izvajalcev in do poslušalcev ne motijo koncerta.

    zakaj bi tu moral biti nekakšen “dogovor”? kdo bi ga moral skleniti s kom? tisti, ki si je želel uporabiti zrak nad javnim prostorom, da bi vibriral in prenašal zvoke, ki bi jih rad proizvajal, s tistim, ki je ta zrak nad javnim prostorom dobil v last in posest, da lahko vibrira po njegovih notah vsake četrt ure?

  32. Dragica pravi:

    Marko,

    zig, papir, podpis – so potrebni za dogovore in sporazume nasprotnih strani, ne za kulturni dialog in sozitje v nekem mestu, ki je od vseh.

    Pa sem zvedela, kar nisem sprasevala.

  33. Dragica pravi:

    na gornji del odgovora gospe z dvema imenoma pa – le cevlje sodi naj kopitar!

  34. chef chef pravi:

    Dovolj je pametna, da zna vsak drek izkoristit v svoj prid.

    Zvonenje pa tudi mene jezi. Na primer če cel teden delam kot kreten, v nedeljo zjutraj me pa zbudijo z nabijanjem že ob sedmih zjutraj. Viška župnija je še posebej kmečka.

  35. Nick pravi:

    chef – misliš mico?

  36. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Popolnoma se strinjam s ponpetom (komentar 31). Cerkev je treba prosjačit, da preskočijo zvonjenje, ko se dogaja prireditev, koncert, da utihnejo za tisti čas? In to je po mnenju Mice in Jenšterleta znak kulturnega odnosa do stvari? Da je samoumevno, da zvonovi lahko razbijajo kadarkoli in jih je treba prosit, da utihnejo ob posebnih priložnostih. Smešno. In Jenšterle … primerjava, ki si jo uporabil, je milo rečeno slaba.

  37. Vanja pravi:

    cingl cing cingl cingl cong

  38. jazby pravi:

    Glede zvonenja se strinjam s Ponpetom in Simono, da bi morala Cerkev sama poskrbeti, da s svojim zvonenjem moti javnih prireditev. Vendar dvomim, da so tokrat to naredili zanalašč. Če bi še vedno zvonili mežnarji ročno, se to verjetno ne bi zgodilo. Zdaj pa imajo vse avtomatizirano in predvidevam, da Dan zmage Cerkvi ne pomeni veliko in niso “preprogramirali” avtomata za zvonjenje, ki je pač začel ob običajni uri zvoniti. Kakorkoli, ali je bilo namerno ali nenamerno, je njihovo zvočno “onesnaževanje” nedopustno.

    Moj pokojni stari ata je bil mežnar v eni mali cerkvici, kjer se je maševalo le enkrat na leto ali pa ob kakšni posebnih priložnostih. Vedno sem ga občudoval, ko se je vsak dan, ne glede vremenske razmere, večkrat na dan vzpel do cerkve na vzpetinico nad svojo domačijo in odzvonil svoje. Obvladal je tudi pritrkovanje in nekajkrat sem smel pri tem z njim v zvonik, kar mi je bilo kot mulcu veliko doživetje. Zdaj tudi v tej mali cerkvici za zvonjenje skrbi avtomat.
    Kaj hoćem povedati ?
    V takem podeželskem okolju, kjer cerkev stoji na odmaknjenem griču, zvonenje ponavadi ni moteče. Drugače pa je v mestih ali strnjenih vaseh, kjer so cerkveni zvoniki velikokrat zelo blizu stanovanj in so glasni zvonovi, tako kot pravita Tastara in Chef, lahko zelo moteči. In Cerkev, če že ne more brez tega svojega ozvanjanja, bi tega lahko zmanjšala na minimum, ob posebnih priložnostih, kot je bil javni koncert, pa bi se spodobilo, da bi ga samoiniciativno popolnoma izpustila.

  39. chef chef pravi:

    Meni je pa v kontekstu vojne med zvonenjem in nezvonenjem ta primerjava odlična. Dejstvo je, da Cerkve ne bomo utišali. Meni nabijajo že čez cesto. Dejstvo je tudi, da ne bomo utišali Svetlane Makarovič.

    Kako Makarovička in Cerkev udrihata drug po drugem, prva z besedami, druga pa z zvonenjem, je pa po mojem humoreska brez primere. Da bi pa zaradi cingljanja zjebali koncert? Oh, no. Se malo počaka in nadaljuje, ko je konec. Čeprav se strinjam, da bi se Cerkev pač morala odreči razbijanju.

    Ampak poglejmo še z druge plati. Svojčas sem hodil k maši v Frančiškansko cerkev na Prwešernovem trgu, ob 21h. Dobra muzika, sicer pa dolgčas kot povsod. Občasno so imeli zunaj koncerte. Maša, tradicionalno je veljala ali še velja, za intelektualno, vsako nedeljo ob 21. uri. Ostali niso jebali žive sile. Koncerti na Prešercu na polno, kot da se notri nič ne dogaja.

    Mene sicer ne moti, Frančiškane pa razumem, da slednjič rečejo: “Jebite se tudi vi,” nažgejo cingljanje in si mislijo svoje.

    Čeprav po mojem vsi skupaj delamo iz muhe slona, ker si je Makarovička polovico izmislila ali priredila. Kolikor jaz poznam tiste duš’ce iz frančiškanskega farovža, bi ugodili vsakemu, ki bi lepo prosil.

    … razen Makarovičevi… morda… he, he.

    @Nick: Ne mislim Mice.

  40. kinkitone kinkitone pravi:

    Sam’ na guob’c!

  41. blitz blitz pravi:

    chef, ti smola, kupiš stanovanje v mirnem predelu Ljubljane, pa ti gredo farji takoj cerkev čes cesto zgradit. :wink: Vsak se ima pravico naseliti, kjer želi in kjer si lahko privošči, pri tem pa največkrat gremo v neke kompromise

    simona, definicijo kulturnega odnosa si lahko vsak razlaga po svoje. Za nekatere je kulturen odnos celo napoved vojne jutranjemu žvrgolenju ptičkov :wink:

  42. chef chef pravi:

    Blitz, zdaj si pa s tem pametovanjem že rahlo zatežen.

  43. Nick pravi:

    Citiram Jazbyja:
    “In Cerkev, če že ne more brez tega svojega ozvanjanja, bi tega lahko zmanjšala na minimum”

    Saj, vendar ga je maksimirala. Strinjam se, da zvonjenje včasih ni bilo (pretirano) moteče in je znalo biti celo blagoglasno. Odkar pa so praktično vse zvonove elektrificirali in avtomatizirali, je to eno samo nabijanje, celo v Družini je pred leti nek strokovnjak za zvonove napisal nekaj podobnega.

    Namreč, jakost zvonjenja na elektriko je veliko večja, podaljšali pa so tudi čas zvonjenja. Ročnim zvonarjem, mežnarjem ali kakorkoli se jim je že reklo, se pač ni dalo goniti zvonov na vso moč in prav dolgo tudi ne, normalno. Sam živim na obrobju mesta in pred davnimi leti sem slišal zvonjenje le iz vasi nedaleč stran in me sploh ni motilo, občasno pa še s kakšne druge cerkve v drugih vaseh ali iz mesta, odvisno od smeri vetra. Sedaj pa najmanj trikrat na dan poslušam razbijanje iz vsaj petih zvonikov, kot da bi naznanjali sodni dan, da se religijsko izrazim.

    Skratka – zvočno onesnaževanje in obenem posiljevanje državljanov v državi, kjer naj bi bila cerkev ločena od države.

  44. Bimbo pravi:

    Odraščal sem v neposredni soseščini cerkve, okno pa sem imel skoraj obrnjena proti njenima zvonikoma in tudi na podobni višini. Ne spomnim se, da bi me kot smrkavca kaj motilo, ko pa so pozna najstniška leta prinesla tudi prva ponočevanja, mi je predvsem nedeljsko jutranje zvonenje ostalo globoko zarezano v spomin in ušesa. Res pa je, da imam v spominu enako ohranjeno tudi bobnenje mestnih avtobusov in zavijanje siren intervencijskih vozil.

    Od tedaj so minila tri desetletja in ne vem, ali zvonovi zdaj nabijajo kaj bolj ali manj, električno ali ročno. Sedanje domovanje je namreč bolj v zavetju pred tovrstnim oznanjanjem božjega poslanstva in do nas pritavajo nežnejši odmevi kakih treh cerkva, kar sploh ni moteče.

    Na podlagi teh izkušenj menim, da bi bilo treba dogovorno poiskati kompromise o dolžini, pogostnosti in glasnosti zvonenja za vsako cerkev posebej. Saj smo vendar ljudje in s prijazno besedo bi se ja lahko dogovorili vsaj o sobivanju, če žene o pristnem sožitju.

    A propos koncerta in Frančiškanov se pa strinjam,da je treba pred obsojanjem kogarkoli preveriti postopke. Morda pa je krivda pri kom tretjem. Če take prireditve “požegna” ali celo pripravlja mestna uprava, bi le-ta bržkone morala poskrbeti tudi za tovrstno usklajevanje, ali pa vsaj predpisati podrobnosti, ki jih mora upoštevati oz. udejaniti organizator.

  45. NordStar pravi:

    S Frančiškani bi prireditelj garantirano naredil dogovor.

  46. » Svetlana Makarovič in “Veš, poet, svoj dolg?” Bimbovo blogokletstvo pravi:

    [...] Marka. Marko Jenšterle je poseben zapis namenil vsakemu od obeh razvpitih dejanj – vendetti in zvonovom. Marko Crnkovič se je odzval, ko je Svetlana v eter Vala 202 pritisnila na njun stari žulj, o [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !