Arhiv za 11. Maj 2009

Pa se sliš’, pa se sliš’…

Ponedeljek, 11. maj 2009

Nastopa Svetlane Makarovič in madžarskega nacionalnega ciganskega orkestra iz Budimpešte v živo žal nisem mogel spremljati, ker sem imel ravno tedaj zadolžitve v okviru festivala Prelet, sem pa seveda že v nedeljo z zanimanjem prebral novico o cerkvenem zvonenju med predstavo, potem pa še na internetu slišal sporočilo o tem, da sta bila Svetlana Makarovič in orkester prisiljena skrajšati program, ker “tukajšnja cerkev ni bila pripravljena niti za minuto omejiti nabijanja svojih zvonov”.

Svetlana Makarovič je mojstrica besede in predvsem teatra, zato je sporočilo zelo dobro razumela. Le kako je mogoče pričakovati razumevanje od institucije, če ji pred tem popljuvaš njenega Prešernovega nagrajenca in nato ob vsaki priložnosti opozarjaš na njen pohlep.

Cerkev v Sloveniji se je po letih prestrašenega molka  začela hitro pobirati in uveljavljati svojo vlogo v družbi. V nekaj letih hoče nadoknaditi zamujena desetletja in to ji kar dobro uspeva. Ker je pred leti to naglico z oblazinjenimi zvonovi hotel preprečiti Marko Brecelj, danes njeni zvonovi bijejo toliko močneje.

Spopadi z zvonovi so mi na vsak način ljubši od spopada z orožjem. Po mojem mnenju zvonenje kaže tudi na to, da je v Cerkvi vendarle nekaj  gledališke domišljije, čeprav so organizatorji pred koncertom publiki sporočili,  da  se v zvonenju kaže odnos te institucije do umetnosti in do kulture nasploh.

Tu pač nekaj ne gre skupaj. Če je bilo Brecljevo utišanje cerkvenih zvonov umetniški “happening”, potem je imelo tudi cerkveno zvonenje med koncertom pred njihovimi vrati, umetniške dimenzije.

  • Share/Bookmark