Življenje dr. Capudra

Sreda, 3. september 2008

Desnica znotraj sebe dolgo nekako ni našla dobrega kritika, zdaj ga pa ima. In to dr. Andreja Capudra, provokativnega mojstra, ki dviguje prah na levi in desni. Ko so bili na oblasti levičarji, jim je najboljše levite recimo bral ravno dr. Vlado Miheljak in te kritike so jih zelo bolele, saj so ga nekako smatrali za svojega. Zdaj je s svojim intervjujem v Demokraciji (28.8.08) nekaj podobnega na desnici storil dr. Capuder, človek, ki sem mu še vedno zelo hvaležen.  Dr. Capuder me je namreč v nekem ključnem trenutku vzel v sedanjo službo, čeprav me pred tem sploh ni poznal. Kasneje mi je sicer zameril, ker mi je spremno besedo v knjigi o Slovencih v Argentini napisal Jaša Zlobec, ki ga poznam precej dalj časa, ampak to na moj odnos do njega ne vpliva.  Samo še dva človeka sta tako pomembno vplivala na moje življenje – dr. Dimitrij Rupel, moj diplomski mentor, ki mi je na FSPN obrnil glavo in povezal s tedanjimi disidenti ter Tit Doberšek, ki me je kasneje poslal za dopisnika v Argentino.

Ko sem prišel v službo k dr. Capudru je bil ravno sredi najhujših spopadov z mediji. Tedanji sekretariat za kulturo je bil zaprt pred javnostjo, jaz pa sem začel z novinarji vsaj malce komunicirati. Sicer pa je bil neverjetno korekten že pri samih pogovorih pred službo. Ko sem mu namreč dejal, da v nekaterih stvareh mislim malce drugače, mi je lepo odgovoril, da se zna sam čisto dobro braniti. Nikoli me ni pošiljal v kostanj po žerjavico, znal pa je dobro provocirati. Ko smo že mislili, da smo se izkopali iz najhujših medijskih napadov, si je že izmislil nove poteze. Nekoč nam je na izletu v Firence med čudovitim predavanjem govoril tudi o Danteju, ki se je skregal z vsemi in na koncu pristal v diplomaciji.

Sam še danes mislim, da je bil v tistem spopadu z Draganom Živadinovim zmagovalec dr. Capuder.  Kulturno ministrstvo mu je uspelo prikazati kot togo državotvorno institucijo z višjimi cilji, do tedaj strogo brezimna in nečloveška institucija/država  NSK pa se je nenadoma pokazala v obliki povsem normalnih ljudi z imeni in priimki, ki si želijo denarja za delo in ob gladovni stavki lahko celo  umrejo. Moj “strokovni” nasvet mojemu tedanjemu šefu je bil: “Saj ste doktorirali iz nadrealizma.”

V kontekstu spora z Živadinovim je pomenljiv tudi tale del iz Capudrovega intervjuja v Demokraciji, ki leti na Cerkev: “Sporno se mi zdi enačenje Cerkve s kategorijo naroda, kar je čisto poganstvo. Kot je poganstvo, da se je Cerkev vrgla v tako enostavno in brezpogojno obrambo življenja, od bitke za pravilno spočetje preko homoseksualnih porok do evtanazije itd. Kdor išče svoje življenje, ga bo izgubil, se glasi eden najostrejših Kristusovih paradoksov. Golo življenje ni bilo nikdar vrednota človeštva, zato pa so ga v zgodovini – in predvsem v krščanstvu – tako pogosto in radi žrtvovali.”

Dr. Andrej Capuder

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 3. September, 2008 ob 07:27 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

7 komentarjev na “Življenje dr. Capudra”

  1. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Lep zapis. Tak je naš Capi.

    Meni je enkrat skoraj spremenil življenje, ko me je nameraval povabit za asistenta. Drugič pa mi ga je spremenil posredno, ko je že kot minister požegnal moje imenovanje v CD. Takrat mi je rekel: “Cankarjev dom je bananin olupek. Pazite, da vam ne spodrsne.”

    Poleg Janka Kosa – ki je tako rekoč njegovo nasprotje – ga imam za svojega najljubšega profesorja. Njegove zasluge za mojo ljubezen do Baudelaira, Pascala, Montaigna in drugih so neprecenljive. Njegova predavanja so bila nepozabna.

  2. kinkitone kinkitone pravi:

    Ravno včeraj mi je ena njegovih bivših študentk povedala, da je pošiljal ženske za štedilnike, če česa niso znale. To je dec!

  3. Mitko pravi:

    Profesor “pomenljivo” navrže: “Kdor išče svoje življenje, ga bo izgubil, se glasi eden najostrejših Kristusovih paradoksov.”

    No, evangelist Matej je – resnici na ljubo – zapisal: “Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.”

    Pomenljivo je tudi avtorjevo izenačevanje Cerkve in desnice; za “predsednika Centra za Latinsko Ameriko” pravzaprav kuriozno. Bi znal ta fenomen pojasniti latinsko prešeren Andrej Capuder?

  4. jolanda pravi:

    Marko, kaj meniš o Blažu Zgagi in njegovih zadnjih “podvigih”?

  5. jolanda pravi:

    Marko, oprosti, brala sem Crnkovičev blog v zvezi s Patrio, potem sem se zopet vrnila k tebi in vprašanje, ki nima veliko zveze s Capudrom (ali pa), mi je kar ušlo. Ti boš že našel pravi odgovor.

  6. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Jolanda: Odgovor bi bil predolg, zato bom o tem kar napisal novo objavo na mojem blogu.

  7. Capuder: Upam, da bo s srečnim koncem pravi:

    [...] Foto: blog Marko Jenšterle [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !