Izbrisani Matevž Krivic

Četrtek, 5. junij 2008

Medij, ki se loti cenzuriranja Matevža Krivica mora biti pa res v krizi. V današnjem Dnevniku berem o zapletu v zvezi s pogovorno oddajo Omizje na TV Slovenija na temo procesa JBTZ, v katero naj bi novinarka Mojca Šetinc Pašek povabila tudi Matevža Krivica in Pavla Gantarja, odgovorni urednik Rajko Gerič pa je od nje zahteval, da ju nadomesti z Vinkom Vasletom in Ivanom Štuhecem. Ker se s tem ni strinjala, je bila oddaja tik pred zdajci odpovedana.

Mišo Krivic (tako smo ga klicali v osemdesetih, predvidevam pa, da se na to odziva tudi danes)  je eden tistih pravnikov, ki jim v Sloveniji najbolj zaupam. Nekoč je bil tudi moj prostovoljni advokat, ko sem pred častnim razsodiščem Društva novinarjev preganjal tedanjega odgovornega urednika Dela Jožeta Volfanda. Mišo je hodil naokrog z usnjeno torbo in imel v njej ves čas pri roki ključne zakone tedanje Jugoslavije. Volfanda sva preganjala zato, ker mi je cenzuriral članek, ki je govoril o Janezu Janši. Krivicu zaupam še danes. Če bi mi dejal, da se v kakšni moji zadevi motim in moram res v zapor, bi šel tja kar sam. Prosil bi le, če lahko na hitro skočim samo še po pižamo.

V tistem sporu nisem šel v zapor, sem pa na koncu od aktiva novinarjev Dela dobil pisno zagotovilo, da sem pisal pravilno, se pravi tedanjemu režimu nevšečno. 

Ko se je zgodil proces JBTZ me ni bilo zraven, ker sem bil  tedaj v Argentini, od prijateljev pa sem pogosto slišal, kako je Krivic miril zagrete člane odbora, ki so hoteli kar jurišati na oblast, Mišo pa jo je sesuval s pomočjo njenih zakonov. To je delal tudi pri moji obrambi. Sistem socialističnega samoupravljanja se je sesul vsakič, ko si začel dosledno izpolnjevati njegove zapisane zakone. Delavci smo bili tedaj res gospodarji. Naš odgovorni urednik recimo za službeno pot ni mogel dobiti dnevnic, če se je delavski svet odločil, da je ta pot nepotrebna.

Današnjih televizijskih Krivičevih cenzorjev osebno ne poznam, imam pa o njih svoje mnenje. Za začetek bi jih poslal brat stare izvode Dela, v katerih bi nato našli tudi nekdanje Krivičeve polemike z Volfandom, predvsem pa znamenito sodbo, ki jo je Delo na koncu moralo objaviti, Volfand pa je šel v tiskarno iskat najmanjše možne črke. Od tedaj naprej smo ta format imenovali “Krivičeve črke”. Mogoče bi zdaj za dolgočasen televizijski program na nacionalki  lahko dejali, da je to “Krivičev mrk”.

rsz_matevz_krivic1_vitopetr2902.jpg

Matevž Krivic

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 5. Junij, 2008 ob 09:11 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

56 komentarjev na “Izbrisani Matevž Krivic”

  1. Jure pravi:

    Kriza, kriza. Volitve so blizu!!!

  2. Vanja pravi:

    Ja Krivic je nezaželjen na rtv. Ena mlada napovedovalka na Dnevniku, blond s špegli, je pa zaželejna, njena familja je povezana z Janševo, so družinski prijatelji. Brati ne zna, zasluži pa menda super. Tudi Voduškov klan zasluži dobro. Montažerji, snemalce in novinarji, ki niso za naše pa tam okorg 600 evrov mesečno.

  3. Vanja pravi:

    aja Jenšterle, take kot je Krivic najbolj sovražijo oblastniki. Ker se bori proti pravici in se ga ne da z nobenimi barvami premazati. On je primer tistega reka, revolucija žre lastne otroke, tabejla in taardeča.

  4. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Vanja, verjetno si mislila, da se bori proti krivici.

  5. Rado Rado pravi:

    He, he, Krivic je rojen polemik.
    Nekoč, v času pred internetom, sem mu pisal na dom (nekaj sem mu ugovarjal).
    In ne boste verjeli, prejel sem (jaz anonimnež), njegov odgovor na dveh tipkanih straneh.
    :-)

  6. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Rado: To pa popolnoma verjamem. S to svojo neizmerno energijo ubija nasprotnike.

  7. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Rado, še to. Na TV po mojem sploh še ne vedo, kaj so si zakuhali.

  8. oomoo oomoo pravi:

    O RTV-SLO je tako škoda vsake besede, Krivic pa se mi je preveč vsedel v želodec kot zagovornik izbrisanih. Tako da v bistvu ne “navijam” za nobenega…

  9. ElQurc pravi:

    nekoč je afera ”trojni funkcionar” naredila in potrdili krivica :)

    potem so prišli ”prestavljeni” oz. po njihovo ”izbrisani” in krivic si je zapravil dobršen del ugleda.

    ne pozabit, da je bil takrat na ustavnem sodišču, ko je lahko soustvarjal tisto famozno odločbo in pozneje začel izkoriščati njene luknje :(

  10. ElQurc pravi:

    mojca šetinc pašek ?

    ne me basat s ‘’strokovnostjo in neodvistnostjo” te blond lds kokoške ;)

  11. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ma vlačenje v oddajo Ivana Štuhca in Vasleta je popolen nonsens. Tu se kaže vsa retrogardnost slovenske desnice, ki vedno bolj postaja s svojimi metodami dedić partije. Pa kje za boga so bili vsi Jambreki, Štuhci, Jerovški v osemdesetih. Razen Štuhca so viseli v partiji, celo do leta 1989 ali 1990? Pa na to bi jih morali vseskozi spominjati. Bi takoj videli kako živčni bi postali. Si predstavljate, da bi se začel vsak intervju z Jambrekom z omembo, do kdaj je bil član ZK in kakšno funkcijo je imel??? He, he…

  12. Dr. Frojnd pravi:

    Marko, lahko nam mlajšim zaupaš še kakšno podrobnost iz zgoraj omenjenega spora z Volfandom? Recimo kratka obnova v par stavkih, da bom bolje vedel, o čem govoriš.

  13. ElQurc pravi:

    @andrejkosak, mojster ki se spozna na vse.

    ali ločiš razliko med “viseli v partiji” (Jambreki, Štuhci, Jerovški) in med “bil šef partije” (Kučan) ?

    nekaj takega kot razlikovati med teboj in speilbergom :(

  14. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Ha, ha viseli v partiji? In to leta 1990??? Pa ne me farbat. Vsi omenjeni tovariši so bili v marsičem bolj zagrizeni komunisti, kot Kučan. Potem pa so konvertirali. Danes jih nihče od novinarjev ne vpraša nesramno, kaj so vse počeli. In predvsem, kako to, da so tako dolgo vztrajali…

  15. mica mica pravi:

    EHJA, Krivic bi mi bil še simpatičen, če ne bi zganjal takega cirkusa okoli izbrisanih.
    ker pa je šel v tem, dotičnem primeru, preko vseh meja zdravega razuma in dobrega okusa, mu jaz osebno ne zaupam več.
    In četudi bi že bil v oddaji, bi ne počel drugega kot gonil svoj prav in nikogar drugega ne bi pustil do besede.
    Je pa blesavo blablajati, da je Janša tisti, ki ga ne spusti blizu.
    In celo omenjati neke bjonde kure, ki so menda celo zlezle iz JJ-kurnika.
    Če se že govori, da take obstajajo, naj se napiše še njihovo ime, status, v kakšni sorodstveni povezavi so z JJ-jem, ali, če ne drugega, kdaj so šle z njim v posteljo, da se zategadelj lahko raglaša nekakšna “tesna povezanost”.

    če bi bila tudi jaz žleht kot so nekatere druge pripadnice lepega spola na tej strani
    :-)
    bi pač- glede na njihovo pisanje -prav takolahko namigovala,da le-te 100 % pucajo čevlje kakšnemu Pahorju ali Golobiču, ker se tako čudaško pristransko obnašajo.
    :-)

  16. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Dr.Frojnd: Tedaj sem na Delu pokrival ZSMS. Proti Janši je vojaški tožilec vložil obtožnico (to je bilo še precej pred procesom JBTZ), na seji republiške konference ZSMS pa so v zvezi s tem sprejeli sklep, da je treba nemudoma ustaviti ta proces in politična vprašanja reševati po politični in ne sodni poti. Ta sklep sem seveda vnesel v moje poročilo, nato pa je Volfand ven vrgel čisto vse. Janše se sploh ni smelo omeniti. Takoj sem ga prijavil častnemu razsodišču Društva novinarjev, kjer pa se je ves čas izmikal najinemu soočenju in spreminjal razlage. Na obravnave nikoli ni prišel in je vedno pošiljal pisna stališča. Ko je recimo dejal, da je dobil embargo, ga je Krivic pozval naj pove, kdo mu ga je dal, ker bova v tem primeru njega pustila pri miru in začela preganjati tistega, ki mu je embargo dal, saj slovenski zakon o javnem informiranju inštitucije embarga sploh ni omenjal. Bilo je kar precej zabavno. Trajalo je kakšno leto. Mene so šefi ves čas kaznovali z najnižjo možno plačo, ampak to mi ni bilo pomembno. Tedaj sem bil pogosto v Rolanju po sceni, kjer smo natolcevali ravno na račun te plače in mojih spopadov. Mi smo se zabavali, na drugi strani pa so noreli. Na koncu je prišlo celo do tega, da mi je Volfand očital neprofesionalno poročanje in tedaj sem dobil tisti pomemben sklep aktiva novinarjev Dela, ki se je postavil na mojo stran. Volfand je kmalu za tem moral zapustiti svoj položaj, ker je bila celotna hiša naperjena proti njemu. To so bili še časi novinarske solidarnosti.

  17. milan pravi:

    Kar se izbrisanih tiče, ena iz prve roke.Junija 91 sem bil vpoklican v TO, ko se je začelo sranje. Sicer nisem bil kje v ospredju in sem bil tam bolj zaradi števila.Do tukaj vse lepo in prav, ampak decembra sem moral na upravno enoto zaprosit za državljanstvo, rojen v Sloveniji, samo oče ni vpisal v matično knjigo narodnost slovenec. V Avstriji ali Ameriki je za državljanstvo čisto dovolj , da se rodiš tam.Krivic pa bo stvar izbrisanih pripeljal do konca, pa če je komu všeč ali ne.

  18. Rado Rado pravi:

    Obžalujem, da tako mislite glede izbrisanih.
    Jaz jih podpiram (tudi Ustavno sodišče misli tako) v njihovem boju za vrnitev v stanje pred izbrisom. In menim, da so upravičeni do odškodnine.

    Krivi pa so takratni politiki, tako levi, kot desni!!!
    Tudi dr. Drnovšek, čeprav se je zadnja leta obrnil in se je zavzemal za izbrisane.

  19. blitz blitz pravi:

    Marko, pišeš, da je povabila Gantarja in Krivica. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo so bili ostali povabljenci, potem bi bila slika bolj objektivna.

    Drugače pa je Krivic eden redkih Slovencev, pred katerim dam kapo dol, pa če ima prav ali ne. Eden redkih, ki se izpostavlja, pe četudi nima od tega nič.

    Izbrisani so velik madež na ugledu Slovenije. Lahko, da so med njimi tudi taki, ki so si sami krivi, a v vsakem primeru jih je vsaj nekaj tisoč nastradalo po nedolžnem. In v tem je problem – pravna država mora v nejasnih situacijah dajati oporo šibkejšemu, torej v tem primeru izbrisanim. Preganja naj tiste, ki jim ima kaj očitati, ne pa vse.

    Seveda pa je zadeva jasna – zaradi javnega mnenja ali pa prikritega nacionalizma so vse stranke stisnile rep med noge. Ni se potrebno sprenevedati, kdo je kriv. Ve se, katera vlada jih je izbrisala – Drnovškova. Vlade istega premierja so potem z rešitvijo (ki bi jo še v devetdesetih zlahka izvršili) odlašale, dokler ni postala to prvovrstna predvolilna tema.

    Drnovšek se ni nikoli, tudi, ko je bil že predsednik in je na vse strani izžareval ljubezen in poštenje, javno pokesal za najhujšega od zlodel, ki so jih zagrešile njegove vlade. Ali pa sem morda kaj spregledal?

    Zato Krivicu še desetkrat večje pohvale za več kot desetleten boj z mlini na veter, saj je jasno, da nikoli ni imel niti za pikico podpore pri nobeni politični opciji, čeprav bi se ena od njih zdaj (ko nima nobene izvršne moči) rada pokazala v drugačni luči.

  20. Martin pravi:

    Poln kufer imam izbrisanih, zato Krivica še bolj cenim. Če bi ga moral braniti, bi ga z vso silo.

  21. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Blitz: V Dnevniku piše, da je povabila Igorja Bavčarja, Matevža Krivica, Franca Zagožna, Dušana Kebra, Davida Tasiča, Francija Zavrla, Pavla Gantarja in Alija Žerdina. Potem pa je Rajko Gerič predlagal še Vinka Vasleta in Ivana Štuheca in ker jih je bilo zdaj preveč, bi morala izpustiti Gantarja in Krivica. Pred tem je povabila še škofa Antona Stresa, ki pa je bil že zaseden. Pristala je na to, da Gantarja izločijo (ker je trenutno edini aktivni politik), pri Krivicu pa je vztrajala in zato na koncu z oddajo ni bilo nič. Mene je v tekstu še posebej zbodlo tisto pojasnjevanje Geriča, ki pravi, da “afera ni bila le stvar nekaterih članov Odbora, ampak je bilo na ulicah trideset tisoč ljudi, ki so imeli prav tako svoje predstavnike”. To stališče se mi zdi namreč zelo perverzno, kajti zdaj se v ospredje v imenu anonimne množice postavlja nekatere “predstavnike”, za katere vsaj jaz vem, da se v osemdesetih letih niso prav nič izpostavljali. To konkretno velja za Štuheca, ne pa za Vasleta, s katerim imam sam zelo dobre izkušnje, saj je bil tudi tedaj, ko sem se jaz spopadal z Volfandom, na moji strani. Najlažje se je skriti v množici, potem pa se hvaliti kasnejšim generacijam, da si bil zraven.

  22. Damjana pravi:

    Tudi jaz se spominjam g. Krivica z enim velikim spoštovanjem. Bil je moj profesor na faxu v letih 1990-1992. Njegova predavanja so bila v tistem času zlata vredna (ni imel nikakršnih osnov, da ne rečem obveznosti) kot npr. zdajšnji “nekdanji/sedanji fakultetni profesorji”. Bili so burni časi, ki smo jih preživeli takšni in drugačni… In ja, spadam med tiste ljudi, katerega mnenje cenim… tudi kar se tiče “izbrisanih”.

  23. blitz blitz pravi:

    Marko, hvala za razlago. Pravzaprav je zadeva res čudna. OK, v tej druščini bi bil Gantar res odveč. Če se prav spomnim, je bil sicer kar aktiven v Odboru, a bi ga ob Bavčarju in Krivicu lahko pogrešali.

    Je pa res nenavadno, da je bil med “žrtvami” Krivic, saj bi lažje pogrešali koga drugega, denimo Kebra, če so že hoteli uravnotežit zadevo.

    Moram pa reči, da se ne strinjam s tabo glede Štuheca. Čeprav tudi jaz zelo cenim Vasleta, bi ga v tej druščini lažje pogrešal kot Štuheca v vlogi predstavnika Cerkve. Vseeno moramo biti pošteni in povedati, da je bila Cerkev vsa leta po vojni najmočnejša opozicija partiji, verniki večinoma sicer pasivno, a na račun kariere in tudi v času afere JBTZ je Cerkev bila eden ključnih opornih stebrov civilne družbe.

    In ko pogledam sestavo prvotnega predloga, moram pa le ugotoviti, da je povabila (če ne upoštevamo trojice BTZ) kar tri bivše visoke funkcionarje LDS (Bavčar, Keber, Gantar), izrazito pro-LDS/SD/Zares usmerjenega novinarja (Žerdin – da ne bo pomote – prav se mi zdi, da je bil povabljen novinar Mladine) in le enega bivšega politika DEMOSa (Zagožen). Če upoštevamo, da je voditeljica soproga enega od v preteklosti najpomembnejših funkcionarjev LDS, to najbrž ni naključje.

    Gerič je preprosto moral posredovati, žalostno pri vsej stvari pa je seveda, da so se lomila kopja na Krivičevem hrbtu, ki je v vsej zgodbi najmanj pristranski. Še huje pa je, da se niso mogli zmeniti in da je prišla stvar v javnost.

    Bi se pa vprašal še nekaj: komu je bilo najbolj v interesu, da ob dvajseti obletnici odpade oddaja, posvećena dogodku?

  24. Blitz pravi:

    marko, šel sem malo pobrskat na net podatke o Odboru in v wikipedii sem našel spisek kolegija odbora. Imel je 32 članov ( http://sl.wikipedia.org/wiki/Odbor_za_varstvo_%C4%8Dlovekovih_pravic) . Zanimivo se mi zdi, da je večina seveda predstavnikov civilne družbe, med politiki pa so jasno opredeljeni Bavčar, Keber, Gantar, Šetinc, Juri (5xLDS), Peterle, Zagožen, Bučar, Križman (4xpomladne stranke). Med drugim pa je bil član še Stres kot predstavnik Cerkve.

    Izbor voditeljice je bil: 3xLDS (če ne štejemo še voditeljice in Žerdina) + 1xpomladniki. Če je bil Stres zaseden (bržkone je že vedel, zakaj), bi morala že sama povabiti nekoga drugega iz Cerkve, ali ne?

    Ne vem, no, bodimo pošteni in priznajmo, da je bil novinarkin izbor zares pristranski – kot da bi zanalašč hotela zanetit afero.

  25. blitz blitz pravi:

    Košak, slišal sem neke govorice, da si v srednji šoli tudi ti vstopil v partijo. Ali je to res?

  26. Vanja pravi:

    Micas kot pripadnica lepega spola domnevam,da je tvoja velecenjena izjava pač letela na mojo. O imenih ne bi, vsak ki pa dela na RTV-ju mu je čisto jasno o kom govorim. Če sem zaradi tega žleht tudi prav, ne pripadam nobenemu političnemu klanu. In jah Krivica cenim prav zaradi njegovega boja za izbrisane in azilante. tudi zato, ker je povprečen Slovencelj proti tem temam zelo naperjen. Ne vem, če si lahko predstavljaš s kakšnimi zgodbami se Krivic srečuje in kakšen psihičen davek zato plačuje. Je izjemen človek in dajati neke pavšalne sodbe o njemu, ki je življenje posvetil še nečemu drugemu kot peki jabolčnega štrudla je, malce …no tercialsko. No, po drugi strani si se pa postavila v bran mladi Janševi napovedovalki.

  27. Damjana pravi:

    Vanja, saj vesoljna Slovenija VE kakšne krivice so se dogajale glede izbrisanih.- za razne zgodbe, ki so prišle v javnost, je zaslužen prav (v velikih primerih) GOSPOD Krivic. Ampak, karavana gre naprej…

  28. Vanja pravi:

    ja na žalost! Občudujem ga, da ne vrže puške v koruzo! meni bi zmanjkalo moči, jajc, srčnosti, potrpljenja, zgubila bi živce in koga ustrelila ;-)

  29. Vanja pravi:

    glede JAMBREKA IN RUPLJA PA ŠE TOLE, BILA STA TAKO ZAGRETO RDEČA, DA STA ŠPECALA CELO mIHELJAKA (KI JE PISAL O TEM) Sedaj sta pa spregledala, očitno. Kam plove barka! Oportunistične barve so tiste najhujše. In oportunisti sovražijo ljudi, ke se ravnajo po svoji vesti! Becuase they make them look bad.

  30. Damjana pravi:

    Oh Vanja, saj se nista samo dotična vrtela po vetru… Lp

  31. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Blitz: O tem, da je novinarka pod moževim vplivom, se popolnoma strinjam s tabo. Ga dobro poznam. Če je med člani odbora toliko LDS-jevcev, je to pač zgodovinsko dejstvo, ki ga ni mogoče prikrivati. Vsak je imel možnost stopiti zraven, ampak eni so bili raje previdni. Tudi glede Cerkve se v glavnem strinjam, čeprav mi gre zelo na jetra, ko zdaj nekateri verniki govorijo o zatiranju. Jaz sem imel ogromno prijateljev, ki so mirno lahko hodili k maši, pa nikomur ni bilo nič storjenega. Tudi za izražanje te pripadnosti pač moraš zastaviti svoje ime. Še posebej močno vlogo je imel nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki sem ga osebno poznal in izjemno cenil. Mislim pa, da takih oddaj ne moremo zdaj delati po nekem “ključu”, temveč po konkretnih ljudeh. Dr. Stres in dr. Šuštar sta se osebno izpostavila, za njima pa je spet množica previdnežev, ki bi zdaj v splošnem imenu Cerkve radi prišli v prvo vrsto. Tudi večina LDS-ovcev, ki so nato množično vstopali v to stranko, se nima pravice kititi s svojo vlogo v o teh časih.

  32. Rado Rado pravi:

    Krivic v Delu o svojem “izbrisu”:

    “Niti samega zapleta in še manj ozadja ne poznam. Novinarki Mojci Pašek sem pred nekaj dnevi dal privoljenje za sodelovanje. Dan pred oddajo pa mi je sporočila, da ta odpade zaradi nesporazumov glede udeležencev. Kakšnih, mi ni hotela povedati, je rekla, da mi bodo že drugi povedali. Nato mi je eden od povabljenih sporočil, da je sam odklonil udeležbo, ko je slišal, da Pavel Gantar in jaz nisva zaželena. To je vse, kar vem. Komentirati ni kaj. Saj je vse jasno: hrabri uredniki na nacionalni TV hočejo biti bolj papeški od papeža – in svojemu ‘papežu’ s takimi bedastimi odločitvami delajo samó škodo. Kar mi je čisto všeč”.

  33. Rado Rado pravi:

    Marko,

    drži pa tudi obratno. . . . tudi možje so pod vplivom svojih žena. (Zgolj toliko, da prvoimenovana trditev ne bo imela preveč slabšalne konotacije.)

  34. solata pravi:

    ElQurc pravi:

    5. junij 2008 ob 13:53
    @andrejkosak, mojster ki se spozna na vse.

    ali ločiš razliko med “viseli v partiji” (Jambreki, Štuhci, Jerovški) in med “bil šef partije” (Kučan) ?

    nekaj takega kot razlikovati med teboj in speilbergom

    ————————–

    Ni nobene razlike, kdor je bil v partiji, je bil v partiji. To pomeni, da so se vpisali z namenom pridobiti kakršnegakoli ugodja, kar je skregano z idejo komunizma o enakosti.

    Še najbolj mi grejo na kurac spreobrnjeni partijci ala JJ, Jambrek, Brejc, T.Jerovšek (skoraj celotna SDS). Miran Potrč recimo vsaj ostaja zvest sebi in svojim načelom.

  35. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Solata: V zadnjem stavku se zelo strinjam s teboj. Jaz imam na primer danes z Jožetom Volfandom povsem normalne odnose in sem celo pisal v revijo, ki jo ureja. Tedaj je on po funkciji pač branil tisti sistem in tega ne skriva.

  36. blitz blitz pravi:

    Marko, tukaj pa imava malo nesporazuma. Med kasneje politično aktivnimi člani odbora sem naštel 5 LDSovcev in 4 pomladnike. Torej 5:4, voditeljica pa je povabila 3:1, torej glede na stanje v Odboru neenakopravno razmerje. Razen tega je edini pomladnik eden najtišje in najpočasneje govorečih politikov (Zagožen), medtem ko je med vabljenimi LDSovci iz meni nerazumljivih razlogov precej agresivno komunicirajoči Keber in tudi ne ravno molčeči Gantar.

    Ampak še bolj me moti, da ni voditeljica povabila nekaterih predstavnikov civilne družbe, ki so v Odboru igrali izjemno pomembno vlogo in brez katerih si jaz take oddaje skoraj ne morem zamisliti. Denimo Spomenke Hribar ali Viktorja Blažiča. Razlog je seveda precej logičen – za Blažiča se ve, kam taco moli, Spomenka pa je veliko preveč nepredvidljiva in bi lahko zadevo zapeljala v za voditeljico nazaželeno smer.

    Bolj kot razmišljam o tem, bolj sem prepričan, da je bila zasedba pripravljena tako pristransko, da je bil Geričev poseg potreben, žal pa ne razumem, zakaj se je zlomilo na Krivicu, ki je v vsej zgodbi eden najmanj spornih sploh.

    Ko pa že omenjaš Cerkev – to, da se ni nikomur nič zgodilo, je seveda odvisno od človekovega zornega kota. Moj dedek je bil ravnatelj gimnazije in je bil odpuščen samo zato, ker je nasprotoval izključitvi vernih dijakov. Moja babica je bila učiteljica, ki je hodila javno k maši. Zato je dobila delo samo na posebni šoli, tamkajšnjih otrok očitno po merilih partije pač ni bilo škoda. Prvo se je dogajalo v petdesetih, drugo pa v šestdesetih in sedemdesetih. Je pa res, da niso nobenega od njiju zaprli ali mučili. Razen tega je bilo splošno znano, da so bile karierne možnosti brez knjižice do devetdesetih hudo omejene navzgor in da skoraj ni bilo direktorja, ki bi javno v cerkev zahajal. Ali pa boš trdil, da to ni res? Ali pa se ti to, da so ljudje napredovali po liniji in ne po sposobnostih ne zdi vredno oznake “da se je komu kaj zgodilo”? Marko, moram reči, da si me s tem odgovorom nekoliko razočaral, ker te imam za enega najbolj LJUDI na tem blogu.

  37. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Blitz: Pri tistem računanju o tem, koliko in katere je povabila, se predam. Pri Cerkvi pa se moje pisanje nanaša na moje čase, se pravi tam nekje na sedemdeseta in osemdeseta leta. Poznam razmere takoj po vojni, ki jih na srečo mi nismo več občutili. Pri pisanju o karieri pa se ne strinjam s tabo. Zagožen je recimo brez partijske knjižice lahko prišel do univerzitetne kariere in tudi jaz sem brez nje lahko prišel do dopisnika iz Argentine.

  38. blitz blitz pravi:

    Marko, saj ne trdim, da ni mogel človek kariere narediti do nekega nivoja. Ampak povej mi, koliko nečlanov partije je bilo v osemdesetih generalnih direktorjev podjetij ali rektorjev ali predsednikov vrhovnega sodišča, torej na vrhu. Se bojim, da manj kot 1%, jaz ne poznam osebno nobenega.

    Seveda so lahko na nižjih nivojih napredovali tudi nepartijci, saj partiji drugega ni preostalo. Če bi moral biti vsak majhen šef v partiji, bi se sistem sesul še mnogo prej.

    Če se nočeš drugače izraziti, pa prosim izjavi, da se strinjaš z nasledjo izjavo: “V Sloveniji je bilo v sedemdesetih in osemdesetih vseeno, ali je človek v partiji ali ne. Na vsak položaj, tudi na položaje generalnih direktorjefv so bili ljudje izbrani izključno na podlagi sposobnosti, pripadnost ZK ni imela pri tem nonebe vloge. Razlog, da so bili skoraj vsi generalni direktorji, glavni uredniki, rektorji, ravnatelji in predsedniki sodišč člani ZK, je zgolj v tem, da so bili člani partije skoraj vedno sposobnejši od sodelavcev, ki niso bili člani ZK.”

  39. blitz blitz pravi:

    Aja, Marko, se opravičujem, da težim, ampak tole s (ne)zatiranjem vernikov si načel ti. Pa brez zamere :lol:

    Imaš smolo, da pišeš enega redkih blogov, ki se mi ga zdi vredno brati in še večjo smolo, da tvoj blog beremo pretežno taki, ki smo miselno relativno dobro usposobljeni. In taki, ki ga radi beremo, čeprav se v nekaterih stvareh ne strinjamo in tudi radi komentiramo, ker vemo, da bomo deležni spoštljivega komuniciranja. :wink:

    Le tako naprej.

  40. mica pravi:

    Če se nočeš drugače izraziti, pa prosim izjavi, da se strinjaš z nasledjo izjavo: “V Sloveniji je bilo v sedemdesetih in osemdesetih vseeno, ali je človek v partiji ali ne. Na vsak položaj, tudi na položaje generalnih direktorjefv so bili ljudje izbrani izključno na podlagi sposobnosti, pripadnost ZK ni imela pri tem nonebe vloge. Razlog, da so bili skoraj vsi generalni direktorji, glavni uredniki, rektorji, ravnatelji in predsedniki sodišč člani ZK, je zgolj v tem, da so bili člani partije skoraj vedno sposobnejši od sodelavcev, ki niso bili člani ZK.”

    hahahaha, se še kr naprej valjam od smeha
    :-)
    :-)
    :-)

  41. Marko Jenšterle Marko Jenšterle pravi:

    Blitz: Zdaj mi pa že kar polagaš napisana mnenja, ki naj bi jaz samo še podpisal. Tako je delala partija z zaprtimi na Golem otoku, ko so morali na koncu po vsem mučenju podpisati še izjavo, da bodo sodelovali z udbo. Trdim naslednje: v stroki si lahko napredoval, a si moral biti dober, načelen in se nisi smel bati. Predvsem pa si moral biti prepričan v to, kar počneš. Drugo pa so bili oblastiželjni. Ne mešati želje po oblasti/moči/pozicijah/funkcijah in po napredovanju v stroki. Mene oblast nikoli ni zanimala in me tudi zdaj ne. Moj novinarski cilj ni bil postati urednik, ker potem praktično ne pišeš več, ampak dopisnik iz tujine. In to mi je uspelo realizirati, pa čeprav sem pred tem pisal proti sistemu in so me nato zaradi zavrnitve sodelovanja z udbo predčasno tudi poslali nazaj. Pa mi niti slučajno ni žal zato. Toliko bolj, ker sem že tedaj o tem novačenju takoj javno spregovoril in mi zato danes ni treba pojasnjevati kje sem bil in kaj sem počel v bivšem režimu.
    Sicer pa se mi ni treba nič opravičevati za tole polemiko. Je čisto na nivoju. Navajen sem precej nižje ravni.

  42. Blitz pravi:

    Marko, očitno si torej mnenja, da so vodilna mesta rezervirana za oblastiželjne in da nimajo s stroko nič ozirom bi človek iz tvojega odgovora skoraj sklepal, da so vodilni ljudje stroki odveč.

    Jaz to vidim povsem drugače – da nekdo lahko vodi skupino strokovnjakov ali celo podjetje, mora biti kar hudo usposobljen. In seveda ambiciozen, kar pa ni isto kot oblastiželjen, kot temu praviš ti. Ne gre za oblast, ampak za sestavljanje in vodenje tima, to nima z oblastjo nič. Razen seveda v okolju, kjer ne delajo vsi za iste cilje, kar pa je komunizem seveda bil.

    Jaz se nimam za čisto nič oblasti željnega, ambiciozen pa sem. Moja mabicija pa pač ni, da bi bil super truper naravoslovni strokovnjak, ampak želim postavljati poslovne procese. Tega seveda ne morem sam, ampak potrebujem za to tim, ki ga moram ustrezno voditi, da vsak del tima prispeva, ar se od njega pričakuje ali več in se ob tem razvija. To, Marko, je vodenje v današnjem času in nima čisto nič z oblastiželjnostjo.

    Seveda pa prihajam iz naravoslovno/tehnično/poslovne branže in verjamem, da so v druboslovnem in še zlasti medijskem svetu merila in pogledi drugačni. In najbrž tak tvoj pretežno negativen odnos do vodilnih pozicij (oblastiželjnost???) tudi pogojen s tvojimi izkušnjami.

    Pišeš o ambicijah v stroki. Ali torej urednikovanje medijev vidiš le kot oblastiželjnost in funkcije? Torej se ti urejanje časopisa ne zdi stroka? Ne vem, meni se zdi to zelo zelo ozko gledanje.

    Jaz sem kemik, ampak nimam nobene želje po raziskovanju novih materialov nitit ne želim postati najboljši analitik na svetu. Nimam ne želje ne sposobnosti. Veliko bolj sem nadarjen za vodenje neke skupine kemikov ali postavljanja procesov in lahko na ta način podjetju veliko bolj koristim. Ampak tega v komunizmu ne bi mogel, omogočili bi mi le napredovanje v stroki, kjer bi lahko dal veliko manj.

    Logično je, kar praviš – seveda so smeli nepartijci strokovno napredovati, saj vendar potrebujemo dobre strokovnjake. Naravoslovne in tehnične fakultete bi ja propadle, če bi smeli biti profesorji samo partijci. Ampak na upravljalska mesta pa nepartijci niso smeli in pika.

    Žal, nisi me prepričal, prej obratno, potrjuješ to, kar jaz že ves čas trdim.

  43. commonsense pravi:

    eh, blitz, a že spet jovo na novo? midva sva to temo enkrat že obdelovala (menda vsaj takrat brez hujših pretresov). sam lahko kvalificirano govorim o obdobju vse do zgodnjih 60 nazaj, in to v istem okolju kot kasneje blitz.

    ne bom se spuščal v najrazličnejša družinska izročila, postavil pa bi nekaj , morda naivnih vprašanj:

    - če so učence metali iz šol samo zato, ker so bili verni , potem bi danes 70 odstotokov slovencev ,starejših od 18 let, moralo biti nepismenih. cerkev je namreč ob osamosvojitvi ugotovila, da je celo pod komunizmom 70 odstotokov slovencev ostalo vernih. to smo slišali vsi- pa če drži, ali ne.

    če pa so se kje kakšni dijaki šli kakšno politično verzijo tajnega društva pgc, je pa zgodba drugačna. tudi stalinistične dijake so takrat izključevali za take stvari. in kakšne neonaciste bi iz naših šol tudi danes, in tukaj.

    -da režim, kakršenkoli je že bil, na najpomembnejša mesta v politiki ,gospodarstvu in upravi ni postavljal aktivnih članov organizacije, ki je še pred nekaj leti vodila domače sodelovanje z nacizmom , kasneje pa skrivala in podpirala pobegle vojne zločince, pa se mi ne zdi tako nenavadno. koliko rdečebrigadistov pa je danes na visokih mestih v neki drugi državi, v vatikanu? ali koliko aktivnih komunistov je postavil janša na takšna mesta. (bivših sicer kar nekaj, hehe). takšna je pač politična realnost.

    -kakšen vsaj napol znanstvenik :) bi morda državo uredil kar po matematično: če je torej res bilo v tistem času bilo 70 % vernih, pomeni, da so bili najprimernejši za 70 % najvišjih mest v državi. , da so torej skoraj nujno morali biti tudi 70% pametnejši in sposobnejši od vseh drugih.

    joj, kaj sem zamudil, pa sem bil že kar blizu. :mrgreen:

    -

  44. commonsense pravi:

    preden blitz popeni- nisem primerjal morebitnega verskega krožka z neonacističnim, ampak le dejstvo, da se tudi v demokratičnih šolah določenih ekstremnih političnih dejavnosti najbrž ne tolerira.

  45. Blitz pravi:

    commonsense, temo je načel Jenštrle, ki pravi, da mu gre na živce, da se Štuhec sili v prvo vrsto, čeprav to sploh ni res, ampak ga je predlagal za nadomestilo sicer povabljeni Stres, ki je bil zadržan.

    Polemiziral pa s tabo o tem ne bom. Saj oba drug za drugega dobro veva, kaj si misliva.

  46. david.pelko david.pelko pravi:

    Blitz pravi: Logično je, kar praviš – seveda so smeli nepartijci strokovno napredovati, saj vendar potrebujemo dobre strokovnjake. Naravoslovne in tehnične fakultete bi ja propadle, če bi smeli biti profesorji samo partijci. Ampak na upravljalska mesta pa nepartijci niso smeli in pika. Blitz, res je, strinjam se s tabo. Vsi novodobni tajkuni so iz teh vrst in so zagotovo povezani s politiko tudi v obliki tihih delniških povezav. Prej so bili komunisti, zdaj so pa kapitalisti.

    Meni je najbolj hudo, da se vsa zgodba še kar nadaljuje. Prej je bilo vse nekako skrito pod dežnikom rdečih in vernih, zdaj se pa to imenuje deljenje na bogate in revne. Z redko izjemo sposobnih, ki pa to v Sloveniji težko postanejo, ker jim sistem tega ne omogoča. Preverjeno! Slovenec, ki ni tajkun oziroma kako drugače povezan s politiko lahko res uspe samo z produktom, ki ga lansira na tuje trge. Se opravičujem, ker zlorabljam besedo tajkun.

  47. Blitz pravi:

    Commonsense, zate sem torej pripadnik organizacije, ki je skrivala vojne zločince. Na svidenje.

  48. blitz blitz pravi:

    Seveda jih je, da ne bo pomote, pač vsaka organizacija ima svoje negativce, najdi mi eni čisto. In torej po tvoje vsi verniki podpiramo sodelovanje z okupatorejm in pomaganje zločincem.

    Še popravek prejšnjega komentarja. Adijo.

  49. commonsense pravi:

    modro, blitz. saj tudi jaz nisem nameraval s tabo jovo na novo, ampak le podpreti jenšterlejevo trditev o zatiranju in nezatiranju.pa je vmes prišel še tvoj komentar. peace nobiscum.

    moram pa reči, da mi krivic gre na živce, tako kot pretirani gorečneži vseh vrst- še najmanj pa bi smel biti gorečnež sodnik, pa še ustavni povrhu.

    kaplja čez rob je zame bila krivičeva izjava (kot zagovornika izbrisanih) v parlamentu (če se prav spomnim), ko je grozil, da bodo z odškodninami zrušili državni proračun. s čemer je seveda najbolj škodil prav svojim klientom.

  50. frau Blitz pravi:

    CS, mislim da je Blitz čez tebe naredil križ. Ha ha

    Po mojem skromnem mnenju bi bilo treba gospoda Matevža Krivica klonirati. Združuje tisto kar najbolj občudujem, strast, in hrbtenico. Tega pa v naših logih zelo primanjkuje.

    Izbrisanim se je zgodila velika krivica, ki žal ne bo nikoli popravljena in kdor misli, da ni tako si svojo strpnost lahko kar za klobuk zatakne.

  51. commonsense pravi:

    no, blitzeva prva odločitev je bila pravilna. ampak: naj si še enkrat prebereta- govoril sem o 50 in 60-ih letih, ko je to bilo še vedno precej aktualno.takrat, in še v 70-ih pa so v jugo še vedno prihajali ustaški bombaši .in prav imaš,časi so se spremenili in tega gotovo ne bi omenjal, če kdo drug o teh starih časih ne bi začel.

  52. commonsense pravi:

    blitzi: pa ne biti tako zamerljivi, no. predvsem pa ne ljudem besed v usta polagati, ki jih niso izrekli, ne mislili.

  53. Rado Rado pravi:

    Precej komentarjev pri tej temi kaže na ideološko predisponiranost razpravljalcev.

    Resnica pa je ta. Da je bilo tja do srede 70- ih let vse strogo pod partijsko kontrolo. Potem je železni prijem vseobsegajoče partije začel popuščati. V osemdesetih je tudi že partija spoznala, da je koristno – za gospodarstvo samo – zajemati direktorje in druge vodilne iz širšega bazena.
    Bilo je dosti, tudi obratnih potez. Veliko ambicioznih nepartijcev, se je iz karierističnih razlogov vpisalo v partijo, čeprav po srcu niso bili komunisti in kasneje tudi niso delovali po doktrini partije (glej teorijo elit). Preprosto so pragmatično ugotovili, da je treba malce upogniti ponos, če želijo kaj narediti iz svojega življenja. To pragmatičnost ambiciozne elite smo nazadnje lahko opazovali pred štirimi leti, ko so mnogi gospodarstveniki zapuščali Forum 21 in se selili na Janševo stran.
    No, čez nekaj mesecev boste lahko priča selitvi nazaj.
    :-)

  54. Vanja pravi:

    Spoštuejm komuniste s srcem in zaničujem oportuniste. Prej so bili največji Stalinisti in so ovajali ljudi in uničevali življenja, sedaj pa so goreči sovražniki komunizma. verjetno sovražijo svoj lastni odsev.
    Sicer pa sem hodila v srednjo šolo v poznih osemdesetih in smo imeli cel kup učiteljev, ki so sistem zelo ostro kritizirali, pa nihče ni letel. Niti ni letel učitelj matematike, ki se je tako zakadil s travo na neki šolski proslavi, da je zaspal na tleh na dvorišču. Potem sem se preselila v Kanado in za takšen incident bi se dotični za vedno lahko poslovil od učiteljevanja. Aja, pa moji učitelji v Kanadi so redko ali nikoli kritizirali sistem. Na splošno so bili mnenja, da živimo v najboljši in najbolj pravični deželi na svetu. Kjer te zaradi malo alkohola v krvi odpeljejo v zapor čez noč in ti zaplenijo tako avto kot tudi vozniško. Kar je sicer prav. so pa v sedemdestih še vedno Indijancem na veliko jemali otroke in jih pošiljali v rezidenčne šole, kjer so učitelji otroke pretepali in zasmehovali, če so govorili v svojem jeziku. Bilo je veliko tudi spolnega nasilja nad temi otroci. Iz sedemdestih na osemdeseta se je v Kanadi ogromno stvari srpemenilo. Na bolje-kar se tiče človekovih pravic. Prav tako je bilo tudi v Jugi. V 50 je bila tudi v ZDA prava psihoza in gonja nad komunisti.Intelektualce in umetnike so zapirali, imeli pa so tudi drugačne metode za uničevanje redčkarskih idej. Ne vidim torej Juge kot nekega otoka nesvobode in krivic. sorči!

  55. Kavelj 22 » Objave » Majhni zeleni … pravi:

    [...] pa se ne bi končalo pri tem, sem dobil lekcijo še pri drugem prijaznem stričku, Jenšterletu, sicer enem od mojih najljubših blogerjev. Marko je namreč napisal hudo zavajajoč prispevek o [...]

  56. Pimm pravi:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !