Resno, a sproščeno

Plačani oglas sklada dr. Rath Health Foundation, objavljen v časopisu Dnevnik, je načel nekaj zelo delikatnih tem. Ena med njimi je seveda ta, kaj se v resnici skriva za idejo Evropske unije. Če bi v vsem verjeli reklami, napisani v obliki novinarskega članka, potem smo res lahko črnogledi.     Po tem pisanju naj bi namreč tudi novo Evropo gradili nacisti, dobesedno »mojstri Auschwitza«, kot piše že v naslovu. Evropo naj bi vodile velike korporacije, ki izhajajo kar iz znamenitega kartela IG Farben. Ta je po pisanju fundacije v tridesetih letih financiral naciste pri vzponu na oblast in tudi v Sloveniji prevzel kemično in petrokemično industrijo, svoje nasprotnike pa uničil v koncentracijskih taboriščih. Po vojni so bili izvršilni delavci kartela za vojne zločine sicer obsojeni na procesu v Nuernbergu, vendar naj bi glavni akterji ostali na prostosti. Naročniki plakata med drugim pišejo, da je Carl Wurster, predsednik kemičnega podjetja, ki je izdelovalo plin ciklon B za iztrebljanje žrtev koncentracijskih taborišč, nato v petdesetih letih kar 13 let vodil podjetje BASF, enega od pomembnih članov IG Farben.     V tekstu plakata neposredno obtožujejo nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki naj bi se na položaj povzpel iz vrst zaposlenih v podjetju BASF, pa tudi njegovo naslednico Angelo Merkel, ki danes brez dvoma močno vpliva na evropsko politiko. Po tem pisanju naj bi Kohl od leta 1981 do 1998 politično vodil naftni in farmacevtski kartel, financiral nastanek birokracije EU in organiziral drugi poskus prevzema Evrope. Tistega torej, ki nekoč nacistom ni uspel.     Dan za to objavo so v Dnevniku v novinarskem tekstu pojasnili ozadje plačanega oglasa. V njem med drugim navajajo besede Paula Anthonyja Taylorja, direktorja oddelka za odnose z javnostmi pri skladu dr. Rath Health Foundation. Po njegovih izjavah so take oglase objavili tudi v drugih novih članicah Evropske unije, bili pa naj bi le del mednarodnega izobraževalnega programa, ki bo potekal v naslednjih mesecih.     Ustanovitelj in vodja sklada dr. Matthias Rath, nemški zdravnik in alternativni zdravilec, javnosti ni neznan. Že nekaj let se bori proti farmacevtski industriji in med drugim napada tudi ameriškega predsednika Busha. V Dnevnikovem članku pišejo, da je v njegovi zdravilski karieri kar nekaj madežev in spornih dejanj. Dr. Rath recimo trdi, da je mogoče raka zdraviti z njegovimi vitaminskimi preparati. Toda njihova prodaja in oglaševanje sta v Nemčiji in Avstriji prepovedana, saj raziskave še niso dokazale njihove učinkovitosti.  Ker letni  promet od prodaje teh preparatov ocenjujejo na 60 do 120 milijonov evrov, lahko v plačani objavi oglasa z naslovom »Mojstri Auschwitza se vračajo« najprej vidimo spopad dveh kapitalov in v teh okvirih še eno od tistih oglaševalskih potez, ki  s svojo šokantnostjo udarjajo mimo vseh običajnih pravil. Podobno, kot je nekoč počel Benettonov Oliviero Toscanini. In če se ne motim, je pred leti na precej šokanten način s predelavo nekega oglasa iz druge svetovne vojne turiste v Slovenijo vabil tudi Zdravko Duša.     Oglas o mojstrih Auschwitza ima v sebi ravno toliko resnice, da nam ne da mirnega spanja. Spomnimo se afere iz leta 2003, ko so odkrili, da je pri graditvi spomenika holokavstu v Berlinu sodelovala  tudi družba Degussa, ki je v času nacizma s plinom ciklon B  oskrbovala koncentracijska taborišča, zdaj pa je za spomenik dobavila protigrafitski premaz. Kljub številnim protestom židovske skupnosti, se njenim poslom na koncu niso odpovedali, saj so ugotovili, da bi to samo še podražilo gradnjo.     Sam eno od velikih nevarnosti za današnje novinarstvo vidim tudi v nejasnih mejah med plačano propagando in novinarsko stroko. To je še posebej nevarno tedaj, ko se propagandisti oblikovno zatečejo v novinarstvo in v svojih sporočilih manipulirajo z resnico. Precej trditev iz omenjenega plačanega oglasa je čista resnica, res pa je tudi to, da fundacija vodi bitko za svoj delež na trgu z zdravili, danes enem najbolj donosnih trgov na svetu. In zdaj se ob vsem skupaj postavijo še zadnja vprašanja: Kaj naj stori medij, ko dobi mikavno priložnost, da mu nekdo zakupi kar celo stran? Kdaj lahko lastniki in uredniki posežejo v vsebino oglasov? Na Dnevniku so se odločili zanimivo: Vzeli so denar, objavili oglas, naslednji dan pa zadevo z vseh zornih kotov osvetlili še novinarsko.