Kuzla, Pankrti in Jane Štravs v Kranju

Ponedeljek, 1. marec 2021

(Vse foto: Marko Jenšterle)

Ko sem zvedel, da je Esad Babačić pripravil antologijo punkovske poezije in videl, da je na njeni naslovnici fant, ki smo ga tudi v Kranju poznali samo po nadimku Kuzla, sem šel brskat po mojih starih fotografijah. Te so s koncerta Pankrtov v Kranju. Na negativih imam zabeleženo samo, da so nastale 7. aprila in da je šlo za Desant na Beograd. Predvidevam, da je leto 1982. Ne vem pa, zakaj na tem filmu nimam slikanih tudi drugih slovenskih glasbenikov, ki so šli tedaj v Beograd, generalko pa so imeli v Kranju. Lahko, da so na kakem drugem filmu. V glavnem, že pokojni Kuzla je bil tedaj v vlogi nekakšnega varnostnika Pankrtov. Ob objavi slik na Facebooku, pa sem zvedel še eno zanimivo stvar. Fant, ki slika z druge strani in se naslanja na zvočnik ni nihče drug kot legendarni fotograf Jane Štravs.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Lawrence Ferlinghetti 1919 – 2021

Sreda, 24. februar 2021

Vedno, ko me je pot zanesla v San Francisco sem se ustavil v knjigarni City Light, ki stoji na vogalu ulice z imenom Jack Kerouac. Tudi Ferlinghetti je v San Franciscu že zdavnaj dobil svojo ulico. Včeraj je umrl v 102. letu starosti. Danes poslušam LP na katerem bere ob spremljavi jazz kvarteta Cellar. V pesmi z naslovom Avtobiografija med drugim pravi:

I am American.
I have a passport.
I did not suffer in public.
And I am too young to die.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Pa je šel še Carlos Menem

Ponedeljek, 15. februar 2021

Carlos Menem, bivši argentinski predsednik, ki je v nedeljo umrl star 90. let, je na oblast prišel maja 1989, ravno v času, ko sem bil dopisnik Dela in Tanjuga v Argentini. Spomnim se, kako so se vsi bali njegovega populizma. Še Astor Piazzolla je pred volitvami izjavil, da bo moral ob njegovi zmagi ponovno emigrirati v tujino, po zmagi pa mu je na koncertu posvetil svojo najbolj znano skladbo Adios Nonino. Spomnim se tega trenutka, saj sem bil na tem koncertu, sedel sem čisto blizu Amire Yome, sestre Menemove žene Zuleme in ves koncert tudi posnel. Takrat je Piazzolla izjavil, da po Menemovi zmagi nikomur ne bo treba več v tujino in rekel: “Najlepša hvala predsednik, ker ste me prosili, da ostanem.”

Pred prihodom je Menem Argentincem obljubljal, da jim bo vrnil Malvine/Falklande, po zmagi pa je začel sodelovati z Britanci. Takoj po zmagi si je skrajšal značilne zalisce, usnjeno jakno pa zamenjal za suknjič. Navezal se je na najpomembnejše argentinske industrijalce in pozabil na množice revnih, ki pa so mu še kar sledili. S soprogo Zulemo sta pred volitvami odigrala sanjski zakon in se nekaj let pred tem celo cerkveno poročila, čeprav sta bila oba muslimanskega porekla. Kmalu po volitvah pa je Zulemo odgnal od doma.

Zgornje slike so nastale takoj po njegovi zmagi, ko nas je tuje dopisnike povabil na “asado” na neko haciendo.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Trikrat Jim

Petek, 22. januar 2021

Ob digitaliziranju starih negativov so mi v roke prišle tudi te fotografije. Julija letos bo minilo 50 let od smrti Jima Morrisona. Na njegov grob v Parizu sem romal trikrat. Leta 1980, 1983 in 2009. Vsakič je bil drugačen. Prvič je bil popolnoma zanemarjen, a ga ni bilo mogoče zgrešiti, saj so do njega po pokopališču Pere Lachaise vodili grafiti, okolica groba pa je bila tako popisana, da je bilo vsem jasno, kje je pokopan Morrison. Potem mu je nek hrvaški navdušenec postavil kip, ki ga lahko vidimo na tretji sliki, a so ga kmalu za tem ukradli. Nazadnje, leta 2009, do groba že ni bilo mogoče priti. Mrtvega Jima je varovala jeklena ograja.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Leon Trocki – 80 let od njegove smrti

Četrtek, 15. oktober 2020

Avgusta letos je minilo 80 let od smrti Leona Trockega. Nekoč sem se ogromno ukvarjal z njim, saj mi je bil še posebej všeč kot disident znotraj sovjetske revolucije. Predvsem pa kot poraženec v bitki za Leninovo dediščino, po kateri se je za Sovjetsko zvezo začelo mračno obdobje stalinizma. Nekaj teh vplivov je zašlo tudi k nam. Predvsem na Goli otok, pa tudi v tako imenovanih dachauskih procesih jih je zaznati. Trocki mi je bil blizu tudi zato, ker je bil povezan z Diegom Rivero, Frido Kahlo in Andrejem Bretonom, ampak tudi on ima madeže. Ko smo bili pred mnogimi leti s Tomažem Pandurjem in njegovo predstavo Hamlet na gostovanju v Sankt Petersburgu, sem šel v Kronštadt, da bi videl mesto, na katerem je Trocki zatrl anarhistični upor. Upornikom je tedaj zagrozil: “Predajte se, ali pa vas pobijemo kot zajce”. Ker se niso predali, so to tudi res storili.

Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sem prvič obiskal Mehiko in v Coyoacanu obiskal tudi hišo, kjer so ga ubili, na vrtu pa se takole postavil pred njegov grob.

  • Share/Bookmark
Na vrh

50 let brez Jimija

Četrtek, 17. september 2020

Jutri bo minilo 50 let od smrti Jimija Hendrixa. Tole je ena njegovih zadnjih slik – s koncerta s skupino Eric  Burdon and War (17. 9. 1970). V noči pred smrtjo je Hendrix kot posebni gost nastopil s skupino Eric Burdon and War v londonskem klubu Ronnie Scott. Eric Burdon je v spominih na ta nastop med drugim dejal, da je njihov kitarist Howard Scott tedaj odigral najboljši solo v karieri, saj se je moral dokazati pred genijem. Hendrix je igral pri skladbah Mother Earth in Tobacco Road, potem pa odšel z odra, saj so mu dali vedeti, da to noč pač ni on zvezda večera.
Dolga leta me je zanimalo, kako je zgledal ta nastop. Pred leti se je na moje začudenje skoraj ves koncert pojavil na internetu in zdaj ga imam v obliki dveh CD-jev tudi že doma. Tole je nekaj za pokušino.YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
Na vrh

Branka Sušnik spet v Medvodah

Četrtek, 9. julij 2020

Po tem, ko so se ji na najrazličnejše načine oddolžili že v Paragvaju, je svoje končno storila tudi Slovenija. Od prejšnjega petka naprej je v Medvodah, kjer se je rodila, postavljena spominska plošča dr. Branislave Sušnik, po njej pa so poimenovali tudi park v mestu. V Medvode je samo zaradi tega z Dunaja prišel paragvajski veleposlanik dr. Juan Francisco Facetti, ki je slovensko antropologinjo tudi osebno poznal. Tudi sam sem imel leta 1992 priložnost, da se z njo srečam v etnološkem muzeju dr. Andres Barbero, ki ga je vodila.

Dr. Branislava Sušnik je vsekakor ena najpomembnejših slovenskih znanstvenic, ki se je po vojni umaknila najprej v Buenos Aires, nato pa v sosednji Paragvaj in tam postavila temelje njihove etnologije.

Veleposlanik dr. Juan Francisco Facetti v Medvodah

Leta 1992 sem ji osebno izročil pismo tedanjega ministra za kulturo Boruta Šukljeta, v katerem se ji je zahvalil za njeno dragoceno delo na področju znanosti. Nazaj pa sem prišel s tem njenim posvetilom v knjigi:

  • Share/Bookmark
Na vrh

V spomin na Davida

Sreda, 4. marec 2020

V osemdesetih letih sva bila skupaj v novinarstvu. Srečevala sva se na hodnikih časopisa Delo, v stavbi “črne vdove”, ki so jo nekoč ob časopisu zasedale še vse njegove edicije, poleg tega pa so imeli svoje prostore v njej tudi nekateri tuji dopisniki. David Tasić je tedaj pisal za medije v drugih jugoslovanskih republikah, zato smo bili veliko skupaj. Zelo močan spomin je na neko nedeljo, ko smo se ob dežurstvu skupaj dobili David, Tomaž Gorenc in jaz, saj je Tomaž že nekaj dni za tem, na vsesplošno presenečenje, storil samomor. Potem sem jaz odšel v Argentino, David pa je pristal v slavni četverici. Med procesom proti njim me ni bilo v Sloveniji, spremljal sem ga iz Buenos Airesa in tam pomagal po svojim močeh, predvsem s širjenjem informacij med tamkajšnjo javnostjo.

Po moji vrnitvi sva se spet zbližala. Najprej zato, ker je ponatisnil znamenito Črno mašo dr. Tineta Debeljaka, potem pa še njegov Poljub. Najino najbolj intenzivno sodelovanje pa je bila organizacija simpozija o dr. Tinetu Debeljaku v Škofji Loki, na katerega sva uspela pripeljati cvet slovenske literature. Sama sva naredila simpozij, ki ga običajno razne inštitucije z vsem strokovnim štabom delajo po več mesecev. Poleg tega je David referate nato izdal še v zborniku. Tudi zaradi tega simpozija me je nato v novo službo povabil dr. Andrej Capuder in tu sem še zdaj.

Zgornja fotografija je iz začetka devetdesetih let. V teh dneh sem jo našel čisto slučajno. Ob Davidovi smrti sem slišal, da bo pogreb v družinskem krogu, zato se od njega nisem mogel posloviti. Tudi informacije o tem, da so vendarle organizirali neka srečanja v spomin in celo mašo, so do mene prišle prepozno.

  • Share/Bookmark
Na vrh

Umrl je Ernesto Cardenal

Ponedeljek, 2. marec 2020

Včeraj je umrl eden največjih pesnikov sodobnega sveta, a do tega trenutka slovenski mediji te novice še niso delili. Leta 2014 smo imeli Ernesta Cardenala priložnost poslušati v Cankarjevem domu. Januarja letos je napolnil 95 let, zdaj pa se je dokončno poslovil od nas. Gre za pesnika, ki je s svojo literaturo in tudi družbenim življenjem pomembno zaznamoval svet. Bil je med tvorci teologije osvoboditve, med revolucionarji nikaragovske revolucije in nazadnje med kritiki aktualne oblasti v Nikaragvi, ki jo vodita nekdanji vodja revolucije Daniel Ortega in njegova žena Rosario Murillo. Oba sta že zdavnaj pokopala ideale revolucije in nekdanji moralni kapital spremenila v čisto pravega.

Če bi zgubil tebe, bi bila oba izgubljena.

Jaz zato, ker si ti to, kar sem najbolj ljubil,

in ti zato, ker sem jaz to, kar si najbolj ljubila.

A od naju si ti izgubila več kot jaz,

saj jaz lahko ljubim druge, tako kot sem ljubil tebe,

a tebe ne bodo ljubili tako, kot sem te ljubil jaz.

  • Share/Bookmark
Na vrh

95 let Ernesta Cardenala

Ponedeljek, 20. januar 2020

Na današnji dan Ernesto Cardenal, eden največjih še živečih pesnikov na svetu, praznuje častitljivih 95 let. Naj mu zdravje služi še naprej. Imel sem to srečo, da sem ga spoznal v Nikaragvi in nato tudi pripeljal v Slovenijo.

  • Share/Bookmark
Na vrh